Strokovna žirija je po predstavitvi vseh tekmovalnih skladb izbrala tri superfinaliste: Anjo Kotar, Voranca Boha in Alexa Volaska. Po ponovni predstavitvi finalistov pa so gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem izbrali zmagovalno skladbo prvega festivala Poprock. To je postala Pesem in poljub v izvedbi Alexa Volaska.
"Ne morem verjeti. To je neverjetna čast. Ko sem se prijavljal na ta festival, si tega nisem niti v sanjah predstavljal. Zelo sem vesel. Za telefonsko glasovanje si nisem niti v sanjah predstavljal, da bom zmagal. Biti prvi na takšnemu tekmovanju s toliko mladimi imeni, ki so zelo kakovostna … Ko sem videl, da sta v superfinalu Anja in Voranc, sem se močno ustrašil oziroma sem si rekel: 'Kdorkoli zmaga, bo zmagal dober komad. Kar bo, bo. Res sta dobra in mislim, da mlada generacija prihaja in da se tega ne da ustaviti," je svoje občutke ob zmagi strnil Alex. Te sicer ne bo proslavil. "Po mojem bom šel najprej spat. Ta teden je bil čisto neprespan. Danes si želim samo še dobrega spanca, da se možgančki naspijo in da jutri delam dalje," nam je razkril glasbenik.
Za to, da se prijavi na festival, se je odločil, ker se mu je zdel zelo dober. "Gre za mlad festival, za nekaj novega. Na Popevki sem že bil lani, a se nisem počutil dovolj izkušenega. Mogoče me je ta stres peti pred polnimi Križankami malo potisnil dol in sploh nisem bil dober. Takrat se mi je zelo tresel glas. Tu pa je bilo čisto drugače. Bilo je tudi bolj intimno, bendovsko in sem si rekel: 'To moram iti. To je meni top!" nam je razkril Alex. A tudi tokrat glasbeniku ni šlo vse po načrtih. Na generalki je šlo v bistvu narobe vse, kar je lahko šlo. "Vse je šlo narobe. Nič se nisem slišal, igral sem zanič, kitara je bila 'fovš', ojačevalec je bil preveč naglas. A obstaja ena vraža: 'Če ti gre na generalki slabo, potem na 'špilu' 'razturaš'. In to se je zgodilo tudi tokrat. Bil je super nastop. Boljše, kot sem pričakoval," nam je zaupal Alex.
Pa ga je kaj presenetilo, da je slavil z rock komadom, saj so bili ostali – z izjemo Adamovega - pop? "Tu je šlo za poprock, za neki kompromis med rock in pop komadi. Veliko je bilo precej počasnejših komadov. Ko ljudje slišijo besedo poprock, imajo nekje v glavah, da mora biti to vesel komad, veliko kitar, a hkrati spevna melodija in zgleda, da so ljudje točno to slišali v moji skladbi," meni Volasko, ki je poleg kipca od SAZAS-a prejel še 1.500 evrov. Denarno nagrado bo vložil v novo ploščo, ki bo izšla konec letošnje pomladi. "Izdajo načrtujem tam okoli sredine maja, s čimer bi zaokrožil tri leta od izdaje mojega prvega albuma. Tak cilj sem si zadal. Večina skladb je že posnetih. Zdaj iščem še par komadov in naslovnico, potem pa prostor, kjer bom lahko to predstavil. Zelo se že veselim. Mislim, da bo zelo dobra plošča. Malce bo drugačna. Niste me navajeni v tej vlogi," nam je še razkril 23-letnik.
Na tekmovanju se je predstavilo kar nekaj novih obrazov, med njimi tudi Voranc Boh, nastopili pa so tudi stari mački Društvo mrtvih pesnikov, ki so slavili na zadnjem tovrstnem festivalu, Pop delavnici. Alexov komad je bil všeč tako Vorancu kot pevcu skupine Društvo mrtvih pesnikov Alanu Viteziču.
"Zmagovalna pesem se mi zdi v redu. Zdi se mi super, ker je ena taka mešanica kantavtorstva in rocka, na kar se Slovenija 'pali'," nam je dejal Boh, ki se mu je sicer s pesmijo Jutro v Tivoliju uspelo prebiti vse do superfinala. Kljub temu pa ni bil čisto nič razočaran, da se sam ni znašel v Alexovi koži. "Nič nisem razočaran. Super je bilo. Užival sem. Super dogodek. Krasno smo se imeli s skupino, z vsemi skupinami. Super je bilo," nam je dejal Voranc. Na festival ga je sicer prijavil avtor komada Jernej Juren, on pa je šel s tokom.
Alan pa je zmagovalno pesem označil za pravo slovensko radijsko uspešnico. "To je tisto, kar bi pričakoval, da bi se vrtelo na radiu," nam je dejal glasbenik, ki je ob tem obujal spomine ne leto 1993, ko so s fanti zmagali na zadnji Pop delavnici. "Takrat smo bili stari malo čez 20 let. Prav je, da na mladih svet stoji, mi starejši jim pa dajmo neki vzor. Od takrat naprej ni bilo festivala, ki bi pokrival pop rock glasbo. Glede na to, da smo takrat zmagali, smo se odločili, da je prav, da podpremo novo pobudo RTV Slovenija in da se pridružimo tej karavani in damo neko popotnico za naprej," nam je razlog za sodelovanje na tem glasbenem tekmovanju pojasnil Alan.
Glasbenike smo vprašali tudi, v čem vidijo pomen tovrstnega festivala in kako gledajo slovensko glasbo ter na obvezne kvote slovenske glasbe v radijskem etru?
Slovenska glasba v zadnjem času spet bolj prihaja v ospredje, o čemer pričajo tudi razprodani koncerti Big Foot Mame, Mi2 in Društva mrtvih pesnikov. Pa bo s kvotami stanje še boljše?
"Stvar se je začela počasi premikati. Žal mi je, da sploh potrebujemo kvote, saj je slovenska glasba dobra. Kdor pravi, da je slaba, se očitno ne spozna na slovensko glasbo. Povsod je 'škart roba', tudi v Ameriki. Upam si trditi, da bi za 90 odstotkov tamkajšnjih komadov Slovenci rekli, da so 'bedni'. Mi dobimo samo tistih 10 odstotkov najbolj komercialnih uspešnic. Moramo negovati svoj jezik. Moramo delati v slovenskem jeziku, zato sem tudi komad za danes naredil v slovenskem jeziku in tudi za Emo sem enim fantom napisal in sproduciral en komad, ki je tudi v slovenskem jeziku. Samo trije so v slovenskem jeziku, zaradi česar sem precej žalosten, a Ema je vseeno mednarodni festival," pravi Volasko. Kvote pa so po njegovem mnenju odgovor na neurejeno uredniško stanje v Sloveniji. "Če bi bili uredniki kolikor toliko zavedni in če bi se spoznali na slovensko glasbo ter bi jih to sploh zanimalo, ne bi potrebovali nobenih kvot. Tega se zaveda marsikdo, med njimi tudi Hrvati. Dajmo se zgledovati po njih. Negujmo svojo glasbo in naredimo neke dobre tržne in umetniške produkte," poziva Alex.
Voranc meni, da takšen festival v Sloveniji zagotovo manjka. "Se mi pa zdi, da je na njem mogoče manjkalo malo bolj sodobne glasbe, nekaj, kar se zdaj vrti v hipsterskem svetu. Ampak, saj še bo, navsezadnje je bil to prvi festival," pravi Boh. Pevcu se zdi tudi, da manjka podpora novim bendom, se mu pa zdi dobro, da se vrača velika podpora starim dobrim bendom, saj to pomeni, da prihaja neki novi val. Zato je zelo naklonjen tudi kvotam. "Meni se to zdi dobro. To je podpora novih glasbenikov. Tudi, če bodo dali ven neki slab komad, bo vseeno nov in bomo slišali, kaj se dela. In to je pomembno. Pomembno je, da se učimo iz napak, delamo naprej, odkrivamo nove metode, nove 'fore' v glasbi. To je to," nam je povedal Voranc, ki bo nastopil tudi na letošnjem koncertu MGL v Kinu Šiška, pripravlja pa tudi nov bend.
Tudi Vitezič meni, da je takšen festival nujno potreben. "Luknja je v slovenski popularni glasbi zelo globoka. Zadnjih deset let v bistvu nimamo pop rock glasbe niti primerne oddaje, kjer bi nastopali, tako da je vsak tak moment, kjer lahko igraš v živo, za glasbenika kot neki neobrušen diamant," nam je dejal Alan, ob tem pa poudaril še pomembnost petja v slovenskem jeziku. "Treba je delati na tem, da v glasbi ostane slovenska beseda in da tudi mladi pojejo v slovenščini. Konec koncev, ko greš na žur in ob kitari nekaj zapoješ, poješ slovenske komade, tiste, ki so ponarodeli," pravi Alan. Kvote pa se mu zdijo nujno zlo oziroma neka borba proti zelo komercialnemu gledanju na glasbo, posebej na slovensko glasbo. "Za nas glasbenike to ni najboljše, seveda bi pa radi slišali svoj komad tudi podnevi, ne pa samo ponoči," še pravi Alan.
Skozi poprockerski glasbeni večer nas je popeljala vsestransko nadarjena in energična voditeljica, igralka in improvizatorka Ana Maria Mitić, ki je pokazala tudi svoje pevske sposobnosti. Med tekmovalnim delom sta z Zlatkom skupaj "zarepala", v spremljevalnem programu pa je z Leo Sirk in Karin Zemljič odpelo zimzeleno popevko Mini maxi, Velkaverhovo uspešnico in zmagovalno pesem s festivala Slovenska popevka 1970. V času glasovanja sta zapela še Jan Plestenjak in Lara Baruca ter Tina Marinšek. Prvi je predstavil svojo uspešnico Prelepa za poraz, drugi dve pa sta v skupnem nastopu navdušili z glasbeno-plesno točko Dan neskončnih sanj.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.