Melodrom za sladokusce

Ljubljanska zasedba Melodrom je po razprodanem četrtkovem koncertu uprizorila še en koncert v ljubljanski Gali hali na Metelkovi, na katerem je vnovič predstavila svoj drugi album The Guide, ki je izšel lanskega decembra.

Album je konceptualno posvečen turizmu v različnih pojavnih oblikah in vzorcih, vsa besedila pa so v angleščini. Z albuma sta širše znani prvi dve uspešnici, razigrana Counting Days in epska Marching On A Globe. Skupina je predstavila celotno ploščo, s katere zagotovo izstopajo še himnična Revolutions in ritmična Stereotypes. Deležni pa smo bili tudi nekaj najboljših pesmi z njihovega istoimenskega prvenca iz leta 2004.

Njihov živi zvok, izpod taktirke Janija Novaka (Laibach), velja pohvaliti, saj zvenijo Melodrom nedvomno sveže in uigrano, na čelu z včasih prodornim, drugič pa zelo nežnim in čustvenim vokalom pevke Mine Špiler. Vsekakor glas, ki bi ga bili veseli tudi v metropolitanski operi. Absolutno je na mestu asociacija na Elizabeth Fraser iz Cocteau Twins.

Glasba, ki se je morda na prvem izdelku odkrito spogledovala z britansko zasedbo Portishead, na plošči The Guide postaja še bolj zrela, obenem pa se Melodrom še bolj spogledujejo z elektroniko in eksperimentalnim pristopom, kar je rodilo drzne in izvirne rezultate.

Skupino lahko brez težav postavimo ob bok njihovim svetovnim približkom tipa Ladytron ali Goldpfrapp. S to razliko, da je Melodrom slovenski bend, ki je že zdavnaj presegel meje svoje matične države. Podobno kot duet Silence. Želimo si lahko samo še več njihovih koncertov, ki jih sicer zelo natančno, a morda (pre)varčno odmerjajo. Vrhunsko!