V pristaniškem Liverpoolu rojeni James Paul McCartney, ki ga popularno kličejo Macca, je pri svojih 15 letih kot ritem kitarist začel sodelovati s skupino The Quarrymen, v katero ga je povabil John Lennon, iz katere se je leta 1960 razvila zasedba The Beatles. Ta se je ustalila v postavi Lennon, McCartney, George Harrison, Ringo Starr. Svoj zvok so ustoličili na rock'n'rollu 50. let in beatu, kasneje pa so svojga glasbena obzorja razširili, tudi s privinami klasične in bolj kompleksne glasbe, predvsem po zaslugi genialnega producenta, petega Beatla, Georga Martina. Harrison se je pri indijskem glasbeniku Raviju Shankarju učil sitarja in tako vnesel indijske elemente v svojo glasbo, sicer pa je zasedba med leti 1963 in 1970 izdala dvanajst albumov od Please Please Me do Let it Be. Postala je najbolj popularna in prodajana zasedba vseh časov, tudi po zaslugi vizionarsko-genialnega albuma Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band (1967), ki ga številne glasbene revije po svetu uvrščajo na sam vrh najboljših albumov vseh časov.
McCartney deloval v popolnem tandemu z Lennonom, s katerim sta ustvarila večino besedil in glasbe na albumih, dobršen del jih je prispeval tudi Harrison, imel nekaj megahitov (npr. Something), nekaj pa jih je zapel tudi Ringo (With a Little Help From My Friends, Yellow Submarine). Četverica je bila sinonim za t.i. beatlemanijo, ki se je iz Velike Britanije razširila po vsem svetu, kazala pa se je v oboževalkah, ki so vreščale vsakič, ko so se glasbeniki pojavili, zaradi česar so po nekaj letih (predvsem ameriških) turnej tudi prenehali nastopati v živo, saj menda na koncertih sploh niso slišali sebe, kaj šele, da bi na velikih stadionih imeli zadovoljivo ozvočenje za primerno koncertno izkušnjo povsem poblaznelih oboževalk in oboževalcev.
Love Me Do, Please Please Me, Yellow Submarine, All My Loving, Can't Buy Me Love, I Want To Hold Your Hand, A Day in the Life, Yesterday, All You Need is Love, Hey Jude, Let It Be, Across the Universe, Get Back so le nekatere njihove uspešnice, ki so se za vedno vpisale v zgodovino popularne glasbe.
Od slavnega kvarteta je poleg McCartneyja danes živ še bobnar Ringo Starr, ki bo 7. julija dočakal 77 let. Lennona so leta 1980 ustrelili v New Yorku, Harrison pa je leta 2001 umrl za rakom. Tudi Starr je ostal aktiven v glasbi in izdal 18 samostojnih albumov, vendar ni dosegel takšnega uspeha kot McCartney.
Od razpada The Beatles je Macca objavil več kot dva ducata plošč samostojno ali z lastno skupino Wings, ki jo je kmalu zatem ustanovil s prvo ženo, fotografinjo in borko za pravice živali Lindo Eastman. Samostojni prvenec McCartney, je izdal že leta 1970, razen Lindinega pevskega prispevka pa je vse instrumente odigral sam. Z Wings je imel kar nekaj velikih uspešnic kot so Mull of Kintyre, Live and Let Die, Band on the Run, Jet, Silly Love Songs, delovali pa so do konca 70. let prejšnjega stoletja.
Leta 1980 je nadaljeval samostojno kariero z albumom McCartney II, nato pa v osemdesetih imel vrsto hitov kot so Tug of War, Pipes of Peace, No More Lonely Nights, Press in druge. Z Wings je posnel sedem albumov, v samostojni karieri pa je nanizal 17 albumov, zadnjega, New leta 2013. Posnel je tudi pet albumov klasične glasbe in nekaj albumov filmske in ambientalne glasbe. Marca letos je razkril, da je sredi nastajanja novega albuma, ki ga bo produciral Greg Kurstin, znan po sodelovanju z Adele. Datuma izida še ni napovedal.
Znano pa je že, da se bo poleti v okviru lani začete turneje One on One odpravil v ZDA. Prvi koncert bo izvedel 7. julija v Miamiju, do zaključka v Detroitu 1. in 2. oktobra pa ima napovedanih še 18 nastopov, med drugim v znamenitem newyorškem Madison Square Gardnu. Zatem bo pot nadaljeval s štirimi koncerti v Braziliji, piše na njegovi spletni strani.
Novembra in decembra naj bi potoval tudi v Avstralijo. Če se bo to res zgodilo, ga bo tamkajšnje občinstvo po pisanju britanskega Daily Maila lahko slišalo po 24 letih, saj je svoj zadnji obisk na tej celini pred 15 leti odpovedal.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.