John McLaughlin, v Veliki Britaniji rojeni glasbenik, je eden izmed ključnih in najbolj pomembnih jazz kitaristov sodobnega časa. Svoj prvi samostojni album Extrapolation je izdal leta 1969, kmalu za tem se je preselil v ZDA, kjer se je pridružil jazz-rock triu Tonyja Williamsa Lifetime in ansamblu legendarnega trobentača Milesa Davisa. "Bil je kot moj guru in kar je naredil zame, ne bi mogel nikoli povrniti," nam je zaupal v pogovoru.

"V Slovenijo prihajam že od sredine sedemdesetih, velikokrat sem bil že tu, tudi v ostalih državah Jugoslavije. Paca De Lucie žal ni več, v sedemdesetih sva potovala po Jugoslaviji. Moja prva ljubezen od mladih nog je kitara, sicer pa je potem šlo po vrsti, od klasične glasbe, od 11. leta pa Mississipi blues, flamenko, nato pa jazz glasba. Potem sem odkril še indijsko glasbo, imam veliko glasbenih klobukov. V hipijevskih časih smo se precej obračali k Vzhodu, da bi si razjasnili velika vprašanja v življenju. Kar sicer oni prakticirajo in poznajo že dolgo časa," nam je razložil.

Poznana je njegova zasedba (ena prvih fusion zasedb sploh), Mahavishnu Orchestra, v kateri sta igrala tudi Jan Hammer (kasneje poznan po filmski glasbi) in legendarni bobnar Billy Cobham. Mahavishnu Orchestra je v glasbeni abecednik vpeljal popolnoma nov stil, ki je spajal električni jazz in rock z vzhodnimi in indijskimi glasbenimi vplivi.

Sedemdeseta in osemdeseta so bila zanj precej pestra. Od improviziranja s Hendrixom, dajanja napotkov Jimiju Pageu (Led Zeppelin), pa do snemanja s Stonesi in Santano. Med drugim je sodeloval tudi z indijskim tolkalcem Trilokom Gurtujem, leta 1996 se je McLaughlin ponovno povezal s kolegoma Pacom de Lucio in Alom Di Meolo. The Guitar Trio se je združil za svetovno turnejo in izdal istoimenski album. John je leta 2007 ustanovil nov jazz fusion kvartet, imenovan 4th Dimension. Marca letos je izšel album The Boston Record, ki sicer ni njihov prvi, je pa prvi, ki je odigran s prenovljeno zasedbo.

"Vsak dan je drugačen, vsak dan se kaj naučim in vsak dan mi domišljija deluje na drugačen način. Ko nekaj slišim, temu sledim. Včasih si želim igrati zgolj akustično kitaro, drugič bi igral samo električno. Glasba pride v valovih in niti ne več za koga bo, morda bo klasična, akustična, ali za indijske prijatelje. Za 4th Dimension lahko rečem, da je moja najboljša zasedba, kar sem jih imel. Fantastična zasedba, tudi v človeškem smislu. Obstaja sicer že skoraj deset let, v tej postavi pa okoli tri leta. Ne vem, če bi lahko bila boljša," meni o navdihu in zasedbi 4th Dimension.

Zdi se, kot da je McLaughlin pri 72 letih na vrhuncu svojega ustvarjanja in zadnji album je dokaz, da je v glasbeni industriji še vedno relevanten, podobno kot pol stoletja nazaj. "Legenda? Nisem še mrtev, kaj takega bom lahko po smrti! Sem le človek, še en glasbenik, to je precej neumno, tega res ne jemljem resno. Pri glasbi ni tekmovalnost. Kako lahko nekdo reče, kdo je najboljši? Gre le za okuse posameznikov. Marsikdo hoče biti ljubljen in oboževan od milijonov, a tega ne jemljem resno. Sploh ne pri mojih letih ... " se je o omembi legende v zvezi z njegovim imenom in o dejstvu, da ga mnogi kolegi označujejo za najboljšega kitarista, s katerim so sodelovali.

Več v prispevku, utrinki s koncerta pa v fotogaleriji!