Je slabše, če na koncerte zamujajo izvajalci ali občinstvo?

Dejstvo je, da je Balkan (kamor v nekaterih pogledih žal še vedno spadamo) tudi po obiskovanju koncertov in predvsem po tem, kdaj ljudje pridejo na tovrstne dogodke, precej specifičen. Medtem, ko je dejstvo, da recimo v Avstriji (konkretno v Stadthalle), ljudje pridejo uro in pol pred pričetkom, da v miru parkirajo avtomobile v večnadstropnem parkirišču pod dvorano, pa naj gre za Robbieja Williamsa, Miley Cyrus ali pač Erica Claptona, skratka ljudem se zdi normalno, da imajo pred pričetkom koncerta debelo uro časa, da v miru spijejo pijačo, poklepetajo s prijatelji in se nato odpravijo pravočasno v dvorano. Četudi prej v dolgi (a urejeni) koloni čakajo v dolgi "kači" pred vhodom.

Pri nas pa se zadeve v slogu "v zadnjem trenutku" odvijejo že pri nakupu vstopnic, zaradi česar so številni večji koncerti (zaradi slabe predprodaje) tudi odpovedani (npr. Jessie J, Deep Purple in še kdo). Slovenci še vedno večinoma vstopnice kupujemo zadnji trenutek, dan ali dva pred koncertom ali na dan koncerta, kar se potem v nekaterih primeri izide brez težav, mnogi pa se tudi pritožujejo in bentijo nad dejstvom, da so jim vstopnice razprodali (ker se pač niso pravočasno zganili in jih kupili).

"Zadnji trenutek" moment se potem ponovi v primeru prihoda na prizorišče oz. na sam koncert. Konec lanskega aprila je bil v ljubljanskih Stožicah pravi kolaps, ko so številni ljudje na koncert Rammstein prišli prepozno, organizator pa je naredil napako, ker je prav tako prepozno odprl vhod, pa še to samo enega, da so se nekateri prišli v dvorano šele na sredini koncerta. Zadevo so na kasnejši koncertih rešili s pravočasnim odpiranjem več vhodov in opozarjanjem ljudi naj pridejo prej in ne zadnji trenutek, da se kaj podobnega ne bi več ponovilo.

Prihajanje pozno in z zamudo pa dostikrat povzroči tudi, da so potencialne predskupine izredno slabo obiskane. Tudi če gre za klubske koncerte. Žalostno je namreč, z izjemo metal koncertov, kjer občinstvo ponavadi hvaležno podpre od prvega do zadnjega nastopajočega, da mnoge ogrevalne skupine tako nastopijo pred 30 ali 50 ljudmi, čeprav se jih do 22. ali 23. ure v klubu zbere 300 ali več. Slednje ima svoje korenine tudi v dejstvu, da so včasih lastniki klubov ali diskotek zavlačevali nekaj ur s pričetkom dogodka/koncerta, da so ljudje pred čim več zapravili za pijačo in so tako poskrbeli za (dodatni) zaslužek. Spet druga zgodba so prizorišča, ki imajo ob strani ali zadaj šank in se večina dogajanja namesto pod odrom dogaja prav tam. A to z glasbo in koncertom pravzaprav nima nobene zveze. A tudi naši festivalski organizatorji bi se morda lahko naučili, da je idealni termin za glavnega izvajalca med 22. uro in polnočjo in ne po polnoči ali celo po eni uri zjutraj. Zgodilo se je namreč tudi že, recimo na nedavnem Živem festivalu v Domžalah, da je morala glavna zasedba večera Demolition Group svoj nastop z dveh ur skrajšati skoraj za polovico, ker so skupine pred njimi "pridelale" preveliko zamudo, dovoljenje pa so imeli samo do enih zjutraj. Spet bi se bilo treba držati časovnih okvirov in zamudo pač razdeliti po več skupinah, a so nastradale prav "zvezde" večera. Po drugi strani pa je res, da so tudi glasbeniki, ki "serijsko" zamujajo. Recimo Axl Rose iz Guns N' Roses, na katerega s(m)o pred leti v Zagrebu čakali tri ure, ali zasedba The Cult, ki nas je pred dobrima dvema letoma (pre)dolgo pustila čakati v od vročine razbeljeni dvorani v Šiški. In še bi lahko naštevali.

"Pomislite, da bi zamujali tudi tramvaji, avtobusi, ali kruh v pekarne, mar to ni nekulturno?" se v hrvaški reviji Rolling Stone sprašuje novinar Hrvoje Horvat. Ki dodaja, da se tudi nekatere znane zasedbe prilagajajo dejstvu, da večina ljudi pride in tudi pričakuje, da se koncert prične šele ob 22. ali 23. uri. Dejstvo pa je, da s čim podobnim nimajo težav npr. v Avstriji, kjer se koncerti svetovnih zvezdnikov pričenjajo ob 19.30 ali ob 20.00. In to brez zamujanja izvajalca ali obiskovalcev.

Po drugi strani pa bi bila točnost priporočljiva in zaželena predvsem iz praktičnih razlogov, ko imajo številni (tudi tisti, ki se ravno zaradi tega ne odločijo za obisk koncertov), naslednji dan službo ali so vezani na javni promet. V Avstriji ali Nemčiji mislijo tudi na to in nimajo s tem nobenih težav ne organizatorji ne obiskovalci. Pravzaprav gre za vprašanje osebne kulture vsakega posameznika. In dokler ne bodo tako eni kot drugi tudi pri nas ugotovili, da je točnost vrlina in da se s koncerta da priti tudi ob spodobni uri, potem bodo očitno obsojeni na zamujanja in "nespodobne" ure pričetkov koncertov. Ali pa bo treba, kot se je v članku še pošalil Horvat, organizirati referendum za točno prihajanje na koncerte in bo potem vsem tistim, ki radi zamujajo, postalo žal, da niso prihajali točno ...