Izguba sluha je vplivala na Beethovnovo ustvarjanje

Nemški skladatelj, ki je leta 1801 prvič opazil, da mu peša sluh, je leta 1812 slišal le še kričanje, do leta 1818 pa je z ljudmi komuniciral s pomočjo beležk. Beethoven je bil že nekaj let pred svojo smrtjo leta 1827 popolnoma gluh.

Trije raziskovalci iz nizozemskega mesta Leiden so se podrobneje lotili analize Beethovnovega glasbenega ustvarjanja in prišli do zanimivih ugotovitev. Njegovo delo so razdelili na štiri obdobja. Ugotovili so, da se je z naglušnostjo, ki se ga je lotevala, Beethoven v svojih delih vse bolj izogibal visokih tonov ter namesto njih uporabljal srednje in nizke tone, ki jih je še lahko slišal.

Ko je skladatelj popolnoma oglušel in ni več mogel uživati v glasbi, ki jo je napisal, pa je znova po spominu na svoja zgodnja dela začel v svojih delih uporabljati visoke tone.