Ferry požel ovacije

Sredin glasbeni večer v mali dvorani Hale Tivoli v Ljubljani je odprla slovenska primorska glasbena zvezda in profesorica flavte Tinkara Kovač. Nastopila je kot posebna gostja, in sicer s posebno polakustično zasedbo, s katero je izvedba njenih pesmi v nekoliko drugačni preobleki izzvenela prav zanimivo.

Tinkara je tako zapela pesmi kot so Ko bo prišel, Spezzacuori, The Place 2B, najbolj pa je navdušila s flavtističnim solom, v katerem je ošvrknila celo Jimija Hendrixa, ki ga menda goreče obožuje. Kljub očitni kvaliteti in njeni priljubljenosti, je publika med njenim nastopom ostala dokaj hladna, saj je očitno čakala na zvezdo večera.

Okoli devete ure pa je na oder stopil gospod Bryan Ferry, legenda glam rocka, ki je zaslovel že v začetku sedemdesetih s svojo zasedbo Roxy Music, v kateri je bil tudi Brian Eno (kasneje znan kot producent Talking Heads in U2).

Ferry, ki je bil eden od vodilnih imen "nove romantike" v osemdesetih in ima za seboj dvanajst samostojnih albumov, je koncert začel s pesmijo The In Crowd, ki ji je takoj sledil hit Kiss And Tell (posvečen bivši ljubici Jerry Hall, ki mu jo je speljal Mick Jagger), z albuma Bête Noire iz leta 1987.

Že v prvi tretjini koncerta je Ferry zapel nekaj velikih uspešnic, kot so Slave To Love (znana tudi iz filma Devet tednov in pol), Don't Stop The Dance in Lennonovo pesem Jealous Guy. Seveda pa ni pozabil na marca izdan dvanajsti album Dylanesque, na katerem je priredil pesmi legendarnega Boba Dylana. Zato je zapel tudi več Dylanovih pesmi, med katerimi so najbolj izstopale The Times They Are a-Changin', Knockin' on Heaven's Door in All Along the Watchtower (sicer najbolj znana v izvedbi Jimija Hendrixa). Ploščo so kritiki pohvalili, Ferry pa je v živo prijetno presenetil s solidnim obvladovanjem orglic.

Dejstvo je, da Ferry za svojih 62 let izgleda neverjetno sveže in mladostno, saj mu po izvedbeni plati ni kaj za očitati. Koncert je zaključil ob vsesplošnem navdušenju, proti koncu pa postregel še z velikima hitoma Love is The Drug in Let's Stick Together. Slednji je sicer prvič izšel na istoimenski plošči iz davnega leta 1976.

Ferry je v osemdesetih minutah svojega nastopa jasno dokazal, da je še vedno pevec (v živo ga spremlja izvrstna 10-članska zasedba glasbenikov), ki zna narediti konkreten glasbeni šov. Na koncertu je nanizal skorajda vse svoje velike uspešnice, izpustil je le balado Avalon. Vsem tistim nejevernežem, ki so se zmrdovali, da je prišel deset ali petnajst let prepozno - no, med pesmimi je res kdaj pa kdaj pokukal na liste z besedili - pa dal jasno vedeti, da še ni za v staro šaro.