Iron Maiden: Kratki, a udarni

Po predizvajalcih Lauren Harris, hčerki ustanovitelja Iron Maiden Steva Harrisa in domači rock zasedbi Tide, ki so svoje, v nekoliko negotovem vremenu, "oddelali" že v zgodnjih večernih urah, so glavne zvezde večera na oder stopile že pet minut pred napovedano deveto uro.

Skupina je spet v svoji eni močnejših postav saj so v njej zopet vsi ključni člani - poleg pevca Brucea Dickinsona, še basist Steve Harris, kitaristi Dave Murray, Adrian Smith, Janick Gers in bobnar Nicko McBrain. Najprej so se sprehodili čez izbor pesmi z lanskega albuma A Matter of Life and Death, katerim so sledile pesmi iz železnega repertoarja. Najprej The Trooper iz leta 1983 (z albuma Piece of Mind), med katero je Bruce oblečen v vojaško opravo divje tekal po odru in mahal z britanski zastavo, nato pa še Run To The Hills, The Number of the Beast in presenetljivo Children of the Damned (vse z albuma The Number of The Beast, 1982).

Med pesmijo The Number of the Beast je na odru prevladala rdeča barva, v prvi plan pa je stopila figura samega satana, s kozjo glavo, veličastnimi rogovi in rdečimi svetlečimi očmi. V drugem delu koncerta pa je najbolj prepričala epska pesem Fear Of The Dark, ki se vedno (tako je bilo tudi tokrat), odvije ob vsesplošnem prepevanju in momljanju publike.

Skupina je za vsako pesem na odru ponudila svoje ozadje, in sicer gigantske replike naslovnic njihovih singlov z Eddiejem v prvem planu, ki jih je dopolnjeval impresiven "light show". Odrska postavitev je bila v stilu nekakšnega vojaškega oporišča z naslikanimi vrečami peska in strelskimi linami, v stilu vojaško obarvanega albuma A Matter of Life and Death. Za piko na i pa se je pri dveh pesmih proti koncu koncerta na odru pojavila tudi njihova legendarna maskota Eddie, ki je nekakšna mešanica med okostnjakom in mumijo. Najprej je "zažgal" kot tankist, ko se je na oder pripeljal v gigantskem tanku, nato pa je pri drugi pesmi prišel še pozirat s puško in požel val navdušenja.

Zgodnjemu začetku koncerta pa je (na žalost) sledil tudi precej hiter konec, saj so uradni del končali že po dobri uri in četrt, nato pa je sledil še dodatek, kjer nista umanjkala hita 2 Minutes to Midnight in The Evil That Men Do. Iron Maiden so po le dobri uri in pol igranja vseeno upravičili sloves heavy metal legend, čeprav bi lahko ljubljanski publiki, glede na ceno vstopnice (55 evrov), namenil še kakšno pesem več.