Lansko poletje ste izdali prvenec Reflections. Kako ga je sprejelo slovensko občinstvo? Ste z njim ciljali zgolj na metalsko publiko ali na vse, ki jih zanima dobra glasba?

V bistvu ga je občinstvo sprejelo zelo dobro, dobili smo odlične odzive s strani publike in mislimo, da so ga sprejeli v tem žanru kot kar močan album.

Se vam zdi angleščina bolj speven jezik od slovenščine, pesem Daleč stran namreč zveni odlično tudi v slovenščini ...?

Po eni strani je angleščina dejansko nekoliko bolj speven jezik. Pri slovenščini je problem, da lahko hitro "zabredeš" v besedilu in se lahko sliši precej "poceni" in že stokrat slišano. Zraven tega smo v tem žanru nekako angleščine že navajeni in smo potem nadaljevali v tej smeri. Poleg tega pa je angleščina precej bolj praktična, kar se tiče poslušalcev izven meja Slovenije.

Obiskovalci vaših koncertov so z navdušenjem sprejeli tudi skladbo Spice Girls Viva Forever, ki ste jo ponudili v metalski predelavi. Kako to? Gre za fene "spajsic" ali gre pač za "štos", da se se sploh odločili predelati to pesem?

V bistvu nobeden od nas ni prav goreč Spice Girls fan, je pa vsekakor treba priznati, da se jim je posrečilo par komadov. Do priredbe je pa prišlo tako, da je (ritem kitarist) Eršta nekega lepega popoldneva gledal televizijo in zaslišal v ozadju oddaje prijetne klaviature. Ko se mu je posvetilo, da gre za Viva Forever, se je nemudoma spravil k pisanju priredbe, ki sta jo z Andrejem (solo kitarist) dokončala še isti večer in tako se je znašla na repertoarju, ker res "zažiga".

S prvencem ste ustvarili pogumen korak v glasbeno zvrst, ki je pri nas (pre)slabo zastopana. Kje imate najboljšo publiko? Rockerska Primorska ali kje drugje?

Dobra publika je bila povsod, od glave do pete naše prelepe kokoške. Je pa treba priznati, da nas imajo v Mariboru, na domačem terenu, še vedno nekako najraje in je koncert vedno ena velika veselica.

Čemu imate tako malo koncertov? Recesija rockerskih klubov in podobnih prizorišč po Sloveniji ali nekaj tretjega?

Koncertov imamo, kolikor je v naši moči. Problem je v tem, da smo vsi po faksih in službah, povrhu vsega razkropljeni po vsej Sloveniji (Andrej študira v Kopru, Tina je zaposlena v Ljubljani) in se je treba nekako organizirati in uskladiti. Že usklajevanje za vaje je včasih prava umetnost (smeh).

V prejšnjih letih ste dosti nastopali po različnih festivalih. Kaj pa v letu 2010?

Vsekakor bi bili zelo veseli, če bi lahko ponovno nastopili na Metal Manii oziroma zdaj že Paranoid Open Airu, saj smo 2 leti zapored igrali na tem festivalu v Komnu in smo se imeli fenomenalno. Sicer pa imamo voljo do nastopanja, uživamo v festivalskem vzdušju in bomo veseli vsakega povabila na festival, pa seveda tudi drugih koncertov.

Za zimske mesece ste napovedali izid prvega videospota, za skladbo One Step From Hell. Kdo ga režira, kakšna anekdota s snemanja, kdaj bo ugledal luč sveta ...?

Res je, napovedali smo videospot, a se s tem niso strinjali vsi člani benda, tako da smo prišli do zaključka, da bomo posneli spot za drugo skladbo, namreč za Thirteen, režijo bo pa prevzela Outdoggy Video skupina. S snemanjem videospota pričnemo v drugi polovici februarja, luč sveta bo pa potem najverjetneje ugledal enkrat spomladi.

Za konec – kakšno sporočilo vašim fanom?

Hvala vama, vedno sta super publika! (smeh) Šalo na stran: radi vas imamo, super ste in upamo, da boste takšni tudi ostali. Lepo se imejte, uživajte v dobri glasbi pa zdravi ostanite! Srečnega pa zdravega, vse najboljše, pa se vidimo na koncertih!