Legenda domače punk in rockovske scene 61-letni Peter Lovšin bi najbrž lahko razprodal dve Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Kakšen prazen stol se je našel zgolj, če kdo ni prišel na njegov tokratni jubilejni koncert, a mu je lahko samo žal. Nekaj minut čez dvajseto uro je na oder stopil Petrov sodobnik, hrvaški novinar Branko Kostelnik iz Osijeka, ki je za uvod povedal nekaj anekdot, povezanih z njegovim življenjem in predvsem Pankrti, ki so uprizorili "enega od treh najboljših koncertov v njegovem življenju".
Navdušenje je Lovšin presekal z dvema novima skladbama Ko gre vse k vragu in Vrtnica, nato pa so izvedli Greva punca v južne kraje, ki jo je nekoč izvajal s Sokoli. Big Foot Mama so kot naslednji gosti odžagali Ti lahko, ki je bil tudi prvi singel z nove plošče, za nameček pa s Perom odigrali še Najboljši par. Da jih je Pero dobro naučil in vzgojil, ko so bili nekdaj njegova predskupina, ni dvoma. Navdušenje pa se je nadaljevalo. Pesem Drugi svet je Lovšin posvetil pokojnemu prijatelju, jadralcu Juretu Šterku, pihalna sekcija mu je nato pomagala odigrati novo Taka taka in zimzelenega Dobrega profesorja.
Po še treh zimzelenih pesmih (Julita, Ukradeni spomini in Dan odprtih vrat) je sledil vrhunec uradnega dela, ko so se najprej priporočili Mariji (Marija pomagaj), Pero pa je nato ljudi povabil, naj vstanejo, da se zabava lahko dokončno razvije. Že ob prvih taktih pesmi Čist nor je bilo jasno, da je zadel žebljico na glavico, saj so se ljudje razživeli in začeli poplesavati in noreti. Enako se je nadaljevalo s Hišo nasprot sonca, ki je bila tudi zadnja pesem uradnega dela.
Ob prvi vrnitvi na oder je zapel še novi Trije grozdeki in Še en krog, za povrh pa še Moja mama je strela, enega večjih hitov Sokolov, vmes pa ljudem namignil, naj se ne usedajo, naj si kar dajo duška, in večina se je strinjala. A vseeno še ni bilo konec, čeprav so se nekateri že odpravili proti izhodom. V drugem dodatku je postregel še z novo pesmijo Briga me, za češnjo na torti pa še Ko so češnje cvetele. Za zadnjo pesem je izbral skladbo, ki sta jo napisala skupaj z ženo Darjo, in sicer Sam en majhen poljub.
Okrogle tri ure je tako minilo v znamenju neusihajoče energije, ki jo je hkrati zabelila pestrost pesmi, gostov in nenazadnje solidnega izbora pesmi, ki je občinstvo ves čas držal na robu sedežev. 50- in 60-letniki, ki jih je bila velika večina med občinstvom, so tako ob pomoči mlajših generacij dobili večer nostalgije, spominov in tudi veselja. "Največ šteje ljubezen, največ šteje tisto, kar je v srcu. Hvala vam!" je večer sklenil Lovšin, ki je prikazal, da je v odlični nastopaški formi, koncertni koncept pa je stopnjeval do veličastnega konca. Redkokdaj je v Cankarjevem domu videti toliko veselja in norenja. Petru Lovšinu je to uspelo v popolnosti, za kar mu gre kapa dol, zagotovo pa bo večina prisotnih tudi oktobra v Stožicah, kjer se ob 40-letnici Pankrtov najbrž obeta še večja norija.
Utrinke iz razprodanega Cankarjevega doma si oglejte v fotogaleriji!
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.