Pozabite Kiss, Marilyna Mansona, Slipknot, Roba Zombieja in ostale "šok rockerje", prvi je bil Alice Cooper, ki je dal platformo, s katere se napajajo vsi, ki so kdaj koli delovali v tej smeri. Oznaka "šok rocker" je v njegovem primeru pravzaprav nepravična, saj bil vedno vse kaj več kot le to. Alice, lik, ki ga je ustvaril Vincent Damon Furnier, sicer v prostem času verjame v boga, v nebesa in pekel, za sprostitev pa že nekaj desetletij igra golf. Slednjega je zamenjal za steklenico, saj je bil na vrhuncu slave alkoholik, ki pa ni nikoli zamudil nebenega koncerta ali pomešal kakega besedila.
Res je, nobena kopija ni tako dobra kot original, čeprav sam trdi, da spoštuje svoje naslednike, ki tradicijo šokiranja in teatra na odru nadaljujejo tudi v sodobnem času. Zato tudi ceni Lady Gaga, ki se mu je nedavno že zahvalila oz. opravičila "ker mu je ukradla šov". V Gradec nas je tako zaneslo, da spet použijemo nekaj prvinskega rocka in šova, kot ga zna pripraviti le Alice, tokrat v okviru turneje No More Mr. Nice Guy. Ta je nazadnje izdal drugi del oz. nadaljevanje svoje prve samostojne plošče (brez benda), ki jo je sedaj poimenoval Welcome 2 My Nightmare.
Šov, ki se je po napovedi začel točno ob devetih zvečer, je uvedel govor velikega mojstra filmske groze in satire Vincenta Pricea, nato pa se je na velikanskem podiju prikazal Alice v opravi črne vdove, s pajkovimi nogami vred in zapel The Black Widow. Sledil je Brutal Planet, nato pa še njegove klasike kot so I'm Eighteen, Billion Dollar Babies, No More Mr. Nice Guy, Hey Stoopid. Med novejšimi pesmimi je predstavil novi singel I'll Bite Your Face Off, ki je že zelo priljubljena na živih nastopih. Nato pa zadevo umiril v baladi Only Women Bleed. Za slednjo je uporabil tudi žensko lutko, za katero pa se zadeva ni najbolj končala, saj že v naslednji pesmi letela preko odra.
Eden vrhuncev večerja je bila pesem Feed My Frankestein, v kateri je Alice v opravi norega doktorja oživil priljubljeno filmsko pošast, ki je nato v podobi 5-metrske lutke zavzela oder in pesem namesto njega "odpela" do konca. Kmalu zatem smo že lahko slišali uvod v enega največjih hitov njegove kariere s konca osemdesetih, Poison. Pesem, ki jo pozna cel svet, ne le njegovi oboževalci. Po pesmi Killer pa je sledila giljotina. Alice tako kot že večino svoje kariere ostane brez glave, nato pa njegov spremljevalni bend zapoje I Love the Dead. Pevec se zmagoslavno vrne od mrtvih v antologijski School's Out. Izvirno počitniško himno vseh šolarjev so izvedli ob žoganju z velikanskimi baloni napolnjenimi s konfeti, ki jih je Alice s svojim žezlom ob navdušenem odzivu občinstva prebodel enega za drugim. Pesem je nato prešla v svojo bratsko različico Another Brick In The Wall zasedbe Pink Floyd, ki je poskrbela za primeren zaključek.
Po avstrijske skandiranju "Zugabe, Zugabe!!!" (dodatek, dodatek!!!), je Alice na oder prišel v bleščeči opravi z obvezno avtsrijsko zastavo in pesmijo Elected. Da pa je bilo norenje še večje, je ob koncu slekel suknjič in pokazal, da nosi dres avtrijske nogometne reprezentance.
Alice je v uri in pol prikazal, kako se rečem streže. Njegova tokratna turneja, je morda po koreografiji, odrskem dogajanju in številu usmrtitev na odru nekoliko skromnejša, a še vedno tipično njegova. Pozabil ni niti na kačo, le da tokrat ni okoli sebe ovijal 5-metrsko boo temveč precej manjšega pitona. Spremlja ga izvrstna spremljevalna skupina, v kateri izstopa kitaristka Orianthi, ki je nazadnje delala tudi s pokojnim Michaelom Jacksonom. Alice Cooper se tako niti slučajno ne misli ustaviti, ali bo prekosil samega sebe oz. ali bo na odru zdržal dalj časa kot nekaj let starejši Mick Jagger, pa bomo videli. Več zanimivosti o Cooperju in njegovi bogati karieri, polni takšnih in drugačnih ekscesov, pa kmalu v ekskluzivnem intervjuju!
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.