Če je letošnji štajerski festival Lent izpostavil ameriško soul in R&B pevko Macy Gray, ki je klub močnemu dežju uspešno izpeljala svoj mariborski koncert, je ljubljanski Jazz festival v "free jazz" različici predstavil Neneh Cherry, v prestolnici se je prav tako odvil UF! urbani festival, ki je ponudil svetovni imeni Crystal Castles in The Ting Tings, lahko zaključimo, da se večina drugih festivalov v Sloveniji dogaja ob rekah. Že Maribor in Ljubljana sta ob rekah, Dravi in Ljubljanici, če pa pogledamo druge festivale, ki so izven večjim mest, pa je slika popolnoma jasna. Vsi festivali ponujajo koncept počitnikovanja, zabave, ''žuriranja'', ob (bolj ali manj) znanih glasbenih imenih.
Metalcamp in Punk Rock Holiday imata (tako kot svoj čas tudi Soča Riversplash) vrhunsko in edinstveno lokacijo ob Sotočju v Tolminu, kjer teče kristalno čista Soča, na Rock Otočcu razigrano in podivjano mladež hladi Krka, na Schengenfestu pa je bilo vročino v teh poletnih dneh moč hladiti v Kolpi. In če verjamemo festivalskemu sloganu nekdanjega Koupa festa, gre za "festival, ki ni največji, je pa najbolj seksi". In dejstvo je, da je v nekaj letih od nastanka Schengenfest postal festival, ki gradi (za razliko od nekaterih drugih) predvsem na naboru čim boljših izvajalcev in tako v prvi vrsti privablja z dobrim "line-upom" in šele potem z obstranskimi dejavnostmi.
Letos je Schengenfest tako ponudil daleč najboljši nabor izvajalcev za vse mogoče glasbene okuse. Če je Rock Otočec ponujal Siddhartinega Človeka z bombami za povrhu pa gypsy punkerje Gogol Bordello, indie rockerje New Young Pony Club, Švede Movits!, Kirila ter domača imena, kot so Vlado Kreslin, Mi2, Orlek in Manouche, mu je Schengenfest "kravato zavezal" z britanskimi indie prvaki Kaiser Chiefs, plesnimi Parov Stelar, ''zafrkantskimi'' Finci Leningrad Cowboys, ex-yu prvaki Parnim valjakom in Ribljo čorbo, rockerskimi Majkami, ter smetano domačih imen, kot so Dan D, Siddharta, Big Foot Mama, Tabu, Leeloojamais in Klemen Klemen. Pozabili pa niso niti na ljubitelje elektronike, saj so na elektro odru svoje spretnosti prikazali The Shapeshifters, Funkerman, Gramophonedzie, Tom Novy, Nati Katchi in drugi.
Če so organizatorji prvi dan stavili na rock priredbe ''zafrkantskih'' Leningrad Cowboys, je bilo več kot očitno, da jim je šov, tako po številu ljudi pod odrom kot po odzivu, ukradla domača Siddharta in srbske legende Riblja čorba. Ne pretirano razpoloženi Finci se nekako niso najbolj vklopili v festivalsko dogajanje, čemur primeren je bil tudi odziv občinstva. Siddharta je predstavila svoj standarden repertoar, poln vsem dobro znanih pesmi, ki ga fantje znajo križati z eksplozivnim nastopom, ki je kot ulit za festivalske odre. Kot gosta sta se jim na odru pridružila Lara B in Martin Janežič Buco (Sausages) na tolkalih, na koncu nastopa pa so se člani še zamenjali na glasbilih in uprizorili "jam session".
Riblja čorba z legendarnim Boro Đorđevićem je prav tako postregla z znanimi hiti, srbsko zavedni Bora pa je vmes tudi bral svojo poezijo, ki je polna kosmatih rim in ''zafrkavanja''. Še dobro, da so mu Slovenci komentarje o "bečkih konjušarih" že davno oprostili (a ne pozabili), da lahko praktično vsako leto pride nekajkrat v Slovenijo in igra (najbrž) za dober denar. Enega redkih festivalskih nastopov je imel tudi ljubljanski raper Klemen Klemen, ki se še vedno izogiba Štajerske, zato pa ni imel težav z belokranjsko regijo. Klemen, od katerega (upamo) lahko vsak čas pričakujemo novo ploščo, je postregel s svojimi raperskimi "standardi", od katerih še vedno najbolje ''vžgejo'' Keš pičke.
Drugi večer, sobotni, je bil po izvajalski plati v znamenju Slovenije in Hrvaške. Osrednje ime večera, Parni valjak, je pritegnilo največ občinstva, četudi med njihovimi pesmimi prevladujejo balade nasproti rockerskim komadom. A Aki Rahimovski in ''kompanija'' pač vedo, kako se zadevam streže, Slovenci pa jih imajo še posebej radi. Iz hrvaškega tabora so udarile še Majke iz Vinkovcev z neponovljivim Zoranom Baretom ter kičasto-diskoidna Lollobrigida. Domače barve so branili Dan D, ki po snemanju prihajajočega "unplugged" albuma tudi v standardni različici, po mnenju poznavalcev, zvenijo nekoliko drugače. Ali je to dobro ali ne, je stvar okusa, vsekakor pa gre za eno od stopničk v karieri benda, ki je v samem vrhu domače rock produkcije. Tabu so vse zaljubljence popeljali v himnične višave najbolj poslušane skladbe lanskega leta s pesmijo Poljubljena in drugimi aduti iz njihovega repertoarja.
Tretji oz. zaključni nedeljski večer pa je napovedoval največje ime letošnjega festivala, junake britanskega kitarskega indie rocka Kaiser Chiefs. Potem ko so Leeloojamais nastopili nekaj pred sedmo zvečer, ko se je sonce ravno skrilo za bližnji hrib, so imeli ljubljanski rockerji Big Foot Mama pravzaprav najboljši termin zadnjega večera. Oboroženi z novo ploščo Izhod ter starimi favoriti so poskrbeli za pravo rockersko norijo pod odrom in vnovič dokazali, da so mojstri svojega posla, ki so absolvirali na študentskih ''žurih'' in festivalskih odrih. Parov Stelar so pred njimi uprizorili electro-jazz-swing-funk veselico izpod prstov DJ-ja, milne pevke ter jazzistov na živih instrumentih. Njihov unikatni glasbeni izraz je dobro sprejela tudi publika na Schengenfestu, podobno kot marca letos v ljubljanskem Kinu Šiška.
Da je bila največja norija med nastopom Big Foot Mame, je postalo očitno, ko so na oder stopili Kaiser Chiefs, največje ime festivala. Zasedba, ki obstaja dobrih 15 let, je stara znanka festivalskih odrov po vsej Evropi, sami pa so se oklicali celo za "najboljši festivalski bend". Ali temu verjamemo ali ne, je stvar okusa, dejstvo pa je, da je pevec Ricky Wilson poskočen kot vrtavka, da pleza po odrskih konstrukcijah, izvaja piruete v zraku in ob pomoči kvarteta iz svojega benda postreže s skladbami, kot so Ruby, I predict a riot, Na na na na naa, Every day I love you less and less, Oh my god in drugimi. Slovenci so jih dobro sprejeli, čeprav se je zdelo, da so večino energije "pokurili" že na Big Foot Mami. Več o Kaiser Cheifs pa kmalu v intervjuju!
Schengenfest je torej v nekaj letih postal festival, s katerim je tudi v bodoče treba še kako računati. Kot so povedali organizatorji, je v treh dneh Vinico obiskalo okoli 22 tisoč ljudi, kar je zadovoljiva številka. Tisti, ki so si zaželeli ''žura'', so ga dobili, tisti, ki so si zaželeli dobre glasbe, so jo dobili, skratka vse je bilo, kot je treba. Z nekaj kozmetičnih popravkov pa se Schengenfest kaj kmalu lahko prelevi iz najbolj seksi tudi v največji slovenski festival za širše občinstvo. No, ljubitelji glasbe z bolj specifičnim okusom pa bodo zagotovo obiskali metal festival Metalcamp v Tolminu, ki se začenja neposredno po Schengenfestu, sledil pa mu bo še poskočni Punk Rock Holiday 1.2, prav tako v Tolminu.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.