"Dober večer, igrali bomo dolgo, tako dolgo, kot boste hoteli, da igramo," je na začetku koncerta najavil legendarni 63-letnik, v škotskem Glasgowu rojeni Mark Knopfler. Skoraj dvajsetletno udejstvovanje v Dire Straits ga je naredilo za boga šestih strun, njihove pesmi, kot so Sultans of Swing, Romeo in Juliet, Money For Nothing, Brothers in Arms, pa so še dandanes podobno priljubljene kot pred desetletji.
A Knopfler je na tokratni evropski turneji na drugačni misiji kot zgolj "zaigrajmo največje uspešnice Dire Straits, da bodo vsi zadovoljni, poberimo denar in pojdimo v naslednje mesto". Septembra lani je izdal sedmi samostojni album Privateering, ki so ga kritiki navdušeno sprejeli, sam pa je priznal, da pri šestdesetih kar prekipeva od ustvarjalne energije in da pesmi kar "letijo na kup". In dejstvo, da je po mnenju nekaterih na svojem ustvarjalnem vrhuncu, govori v prid vsem ljubiteljem tega nespornega glasbenega genija.
Privateering v osnovni različici tako ponuja dvajset blues-rockovskih pesmi, ki jih je Knopfler zabelil s tradicionalnimi folk in country vplivi. Pravzaprav je z leti postal še bolj melanholično umirjen, obenem pa z natančnim podajanjem in vrhunsko uigrano ekipo, ki premore tudi violino, piščali in seveda več kitar, klaviature, bas in bobne in še kaj, ponudi neke vrste glasbeno ekstazo. Njegova ustvarjalna moč se kaže v sami zgradbi pesmi, ki so praktično brezhibne, kot tudi v izvedbi in lahkotnemu tonu, ki nas popelje skozi skladbe.
Podobno nevsiljivo je bilo tudi tokrat v Stožicah, kjer so varnostniki v izogib gneči pri vhodih celo poskrbeli za bolj razpršeno vstopanje v dvorano, kar je bila vsekakor pozitivna odločitev. Knopflerja je najavil v britansko zastavo oblečeni "master of ceremony" z besedami: "Dober večer, pozdravite ponovno v Sloveniji Marka Knopflerja!" Da, Knopfler je leta 2005 napolnil Halo Tivoli, tokrat pa prijetno napolnil Stožice. Slišati je bilo celo komentarje, da "kako lahko ljudje sedijo na rock koncertu", a legendarni kitarist seveda ni ponudil klasičnega rockovskega nastopa, ob katerem bi ljudje lahko poskakovali ali si dali duška. Predstavil je umirjene in spevne pesmi z zadnjega albuma ter še nekatere druge iz samostojne kariere, ob katerih so ljudje lahko prisluhnili tudi minimalističnim vložkom na violini, piščalkah, klavirju in seveda kitari, ki jo je v družbi še dveh kitaristov vodil zvezdnik večera. Njegov glas ostaja nespremenjen in na neki način vedno bolj spominja na Leonarda Cohena. Pesmi pa so vse prej kot poskočnice, prej mini simfonije popolnega obvladovanja instrumentov z izrednim občutkom, nekaj, v čemer lahko uživajo tudi največji glasbeni "petičneži", ki želijo slišati vsako noto oz. ton posebej.
In Knopfler je na koncertu ponudil prav to. Ljudje so tako bolj kot poskakovali in divje noreli, le zadovoljno migali z glavami, se nalahno pozibavali ali pač negibno opazovali mojstra pri delu, vse skupaj pa je bila na neki način precej intimna izkušnja. Ta bi po svoje še bolje izpadla v kakšni manjši dvorani, kjer bi pesmi morda delovale še nekoliko drugače. A Slovenci imamo take koncerte očitno radi, kar je dokazoval prizor solidno polnih Stožic. In četudi je Knopfler postregel le s štirimi pesmimi skupine Dire Straits (nekaj, po kar je najbrž prišla večina občinstva), in sicer Romeo and Juliet, več kot 10-minutno Telegraph Road, na koncu pa v dodatku še Brothers in Arms in So Far Away, je večina domov odšla z nasmeški na obrazih. Kako tudi ne, saj so v dodatku lahko najbolj prizadevni prišli neposredno pod oder in uživali v dveh legendarnih hitih praktično iz prve roke. Žal je izpustil uspešnico Sultans of Swing. Morda je tudi to popravilo vtis nekoliko razvlečenega koncerta, ki bi brez dodatkov Dire Straits izpadel še bolj komorno. O tem, ali so bila pričakovanja občinstva izpolnjena, bi se dalo razpravljati. Knopfler očitno ni človek, ki bi se preveč udinjal zgolj lovorikam stare slave, temveč zre v prihodnost, in ta se zdi, da je in bo izredno ustvarjalna. A ne v slogu poskočne Walk of Life, temveč prej v intimnejših sferah bluesa, folka in še česa, ob čemer na jesen njegovega življenja najlepše (za)igrata njegova duša in seveda kitara. Skratka, koncert je bil poslastica za vse tiste, ki znajo ceniti zgolj glasbo samo.
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.