Jeff Beck, ki je letos svoji zbirki grammyjev dodal še dva, je uprizoril pravo učno uro, ki so si jo prišli ogledat in predvsem poslušat številni slovenski glasbeniki, v prvi vrsti kitaristi. Med občinstvom v solidno polnih Križankah smo tako opazili od Jana Plestenjaka po do članov Mi2, Tomaža Domicelja, Mateja Mršnika, Francija Zabukovca, Anžeta Langusa - Dagija, Nina De Glerio, Toma Juraka, Janija Laha, Martina Štibernika in še bi se kdo našel. Ob opazovanju slovenskih glasbenikov, ki so si prišli ogledat svetovno legendo, je bilo očitno, da so bili vsi po vrsti navdušeni, nekateri so ga spremljali z nasmeški, drugi z odprtimi usti, spet tretji so koncert zavzeto dokumentirali.
Beck je na lanskem albumu Emotion & Commotion po svoje združil nezdružljivo, saj ga je producent George Martin (znan po delu z The Beatles) le prepričal, da naj se skusi tudi z drugačno glasbo, kot je le rock. Čeprav je Beck še vedno hotel 'rockati', je počasi le doumel, da je čas za nekoliko drugačno glasbo in pristop. Na plošči tako zapoje tudi Joss Stone, skusil pa se je tudi s Puccinijem. In to uspešno.
Človek, ki slovi po tem, da je neverjeten perfekcionist in včasih tudi poln kapric, še vedno trdi, da pravzaprav nikoli ne naredi, kar mu rečejo, temveč vedno zaigra po svoje. Morda je tudi zato o zasedbi The Yardbirds, ko je bila ta sprejeta v rockersko alejo slavnih, komentiral: "Je*** naj se. Saj so me oni vrgli iz benda." No, svoj prav je dokazal leta zatem, ko so tudi njega sprejeli v alejo, obenem pa je ostal svoj in samosvoj, s poudarkom in prepričanjem, da nikoli ni prodal svojih načel.
Kljub temu pa je je nejgov koncert neverjetno poslušljiv in zanimiv za široke množice, ne le za mnjegove stanovske kolege ter ljubitelje kitare in kitarskih zvokov. Za tiste, ki so jim blizu zvoki iz osemdesetih, je postregel s pesmima Words zasedbe The Christians ter People Get Ready, njegov hit z Rodom Stewartom, sicer pa pesem zasedbe The Impressions. Slišali smo tudi priredbo Over The Rainbow, vrhunsko verzijo A Day In The Life legendarnih Beatlov, za konec pa še njegovo različico Puccinijeve Nessun Dorma, ki jo je zelo rad pel tudi pokojni Pavarotti.
Njegov bend je vrhunski. Basistka Rhonda Smith, bobnar Narada Michael Walden in klaviaturist Jason Rebello odlično parirajo 67-letniku, ki je drobne postave, po vegetarijasko "fit" in po britansko uglajen. Skromnost in minimalizem na odru nekako pristojita njegovi pojavi, po drugi strani pa tak mojster niti ne potrebuje motečih elementov, ki bi pozornost vizualno zapeljali stran od njegovih vrhunskih kitarskih čarovnij.
Da gre težko bolje, kot če ti na albumu igra Jeff Beck, vedo tudi Stevie Wonder, Tina Turner, Rod Stewart, Mick Jagger, Kate Bush, Stanley Clarke, Joe Cocker, Brian May, Roger Waters, Jon Bon Jovi, Paul Rogers, Morrissey in številni drugi, ki so ga kdaj prosili za sodelovanje. In ker je Jimi Hendrix mrtev, je Beck zasluženo na prestolu najboljših kitaristov vseh časov. Hkrati pa je s svojim neverjetnim občutkom za kitaro in nadzemeljskim znanjem tudi eden najbolj prijetnih za uho.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.