FOTO in VIDEO: Večina kresovala, Rammstein pa (s)kurili Stožice!

Kakih deset tisoč duš se je ta večer zbralo v areni Stožice, okoli katere je veljal poseben prometni režim, saj je Vojkova cesta postala enosmerna, da se ne bi (predvsem po koncertu) vse ustavilo. A nekateri pravzaprav niso imeli sreče. Predvsem tisti, ki so čakali na vhod v parter. Tam naj bi eden in edini vhod odprli ob devetnajstih, ki ga menda niso, zato so ljudi po temeljitem pregledu v dvorano spuščali vse do 22. ure, čeprav se je koncert začel okoli četrt čez 21. uro. Kaj lahko o tem sicer bombastičnem večeru povedo vsi tisti, ki so (po svoji?) krivdi zamudili polovico koncerta, si lahko predstavljamo. Že morda, da so prišli prepozno čakat v vrsto za vstop, a predvsem je bila to napaka organizatorja, ki bi moral poskrbeti, da bodo ljudje pravočasno v dvorani, četudi bi začeli v dvorano spuščati sredi popoldneva. V opomin za drugič.

Pred začetkom je zbrane ogreval DJ Joe Letz, bobnar norveške zasedbe Combichrist, ki je postregel s številnimi remiksi Rammstein in tako primerno pripravil teren za vse, kar je sledilo. Da so Rammstein "Made in Germany", ni dvoma, saj to dokazujejo že vsaj 20 let. Besedila skoraj 100-odstotno v nemščini, izjema je sarkastično-ironična Pussy. Na tokratni turneji je bilo tako slišati, da imajo nov, še bolj bombastičen šov, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih, ko so se večinoma mudili okoli nas, v zadnjih osmih letih (od Hale Tivoli 2005) so bili namreč dvakrat v zagrebški Areni. Pevec Till Lindemann se je tako v svoji značilni maniri na oder spustil ob prvih taktih pesmi Ich tu dir weh, plavolas in v – kosmatem roza plaščku. Ironija? Očitno.

Nadaljevali so v maniri poznanih pesmi Wollt ihr das Bett in Flammen sehen?, Keine Lust, Sehnsucht in Asche zu Asche. Bruhanje ognja iz naglavnih nastavkov obeh kitaristov in pevca smo lahko kot običajno občudovali pri Feuer Frei!, suhljatega Flakeja, ki je spet nabiral kilometre na svojem tekočem traku za klaviaturami, je Till tradicionalno skuhal oz. flambiral med pesmijo Mein Teil. A se je vse srečno končalo, saj je na koncu skočil iz kotla, čeprav so iz njega še vedno švigali roza ogenjčki, ki so ga "zbombardirali" tudi prek celega odra.

Eden nežnejših in izrazitejših trenutkov je bila ljubezensko-baladna Ohne Dich, ki jo je zapela cela dvorana, tako kot tudi zgolj klavirska Mein Herz Brennt kot prva pesem v dodatku. Pri enem od njihovih prvih hitov Du riechst so gut je Till tako kot vedno uporabil vrteči se lokostrel, četvorček najudarnejših pa so prihranili za konec uradnega dela. Korakajoča Links 2-3-4, potem pa še Du hast, Bück Dich in Ich Will. Bück Dich so začeli z introm pesmi Rammstein, nato pa je spet moral dobesedno na kolena Flake, ki ga je "zlobni" Till najprej "onegavil" od zadaj, nato pa z umetnim penisom začel škropiti po prvih vrstah. Zakaj je bila omenjena pesem cenzurirana na nekaterih DVD-izdajah, je kot na dlani. Podnapis temu pa je, da je "vse le igra". Koliko "okusna", je bržkone stvar vsakega posameznika.

Zaključili so še z obvezno Sonne, pri kateri se je v ozadju pojavil njihov velikanski goreči znak oz. križ, ki je bil tudi ena od novosti te turneje. Na koncu pa seveda še Pussy, ob kateri Till zajaha velikanski penis (no, na prejšnji turneji je bil dejansko podoben penisu, sedaj je bolj top kot kaj drugega), s katerim je pošteno "omavžal" prve vrste, vse skupaj pa so zabelili še svetleči konfeti. In po dobri uri in pol je bilo konec veselja.

V živem vklopu Pop Ina je Max Modic izjavil, da so "Rammstein institucija, ki je velika kot Kitajska". Morda malce pretirano, a brez dvoma mnenje, s katerim bi se dalo večinsko kar strinjati. Stadionska in arenska atrakcija, ki je tokrat postregla s še več predirajočimi poki, ognjem in vrhunsko pirotehniko, zagotovo ni razočarala tistih, ki so jih videli prvič ali drugič. Ostali s(m)o večino že videli, bilo je nekaj novosti, nekatere zadeve so tudi manjkale (npr. impresivna goreča krila v Engel in še kaj), ne gre pa dvomiti, da so Rammstein nekaj zares edinstvenega, kar lahko človek doživi na rock koncertu. Vse je namreč le rock'n'roll. Rammstein se tega predobro zavedajo in tudi dajo ljudem, kar si najbolj želijo. Dobro uro in pol vrhunske in na profesionalnem nivoju izpeljane avdiovizualne zabave, ki je pravi šok za čutila. Stvar pač deluje, zato je niti niso preveč spreminjali. Kar je v redu. Niso pa ponudili nič pretirano novega, saj gre pravzaprav za turnejo največjih hitov, med katere bi brez težav uvrstili še številne svoje pesmi.

Večer, ko so Rammstein zažgali kresove v srcih številnih ljudi, je tako minil z vonjem smodnika v nosovih in občutkom "ožganosti" tistih, ki so plačali najboljše vstopnice pod odrom. Da, Rammstein so bend, ki se ga vsakih nekaj let zagotovo splača videti v živo. In kogar ni bilo tam, tega ne more soditi oz. vedeti. Na "open air" koncertu jih lahko ujamete že 11. julija v italijanskem Codroipu.