FOTO in VIDEO: Tom Jones še ni pozabil peti

Vitalni pevec, ki je svojo glasbeno kariero začel graditi v valižanskih ''beznicah'' pred skoraj pol stoletja, se je v hrvaški prestolnici ustavil v sklopu svoje evropske turneje Praise & Blame, kar je tudi naslov njegovega zadnjega, lani izdanega albuma. Jones, ki je bil nekoč znan po košatih kostanjevih laseh, je danes pošteno siv, a nekateri zanj pravijo, da je kot staro vino – starejši kot je, boljši je. Že res, da na svojih koncertih ni več tako gibčen kot na svojem vrhuncu v 60. in 70. letih, a miganje z boki in zadnjo platjo je vseeno nekaj, kar še vedno obvlada.

Jones je svoj nastop, ki se je začel v kar dobro zapolnjeni zagrebški Areni 10 minut čez deveto zvečer, začel s pesmijo Give a little love z albuma 24 hours. Obiskovalci, med katerimi so pričakovano prevladovali starejši ljubitelji glasbe valižanskega pevca, so si lahko svoja grla dodobra ogreli že v naslednji pesmi – She's a lady namreč velja za enega največjih njegovih hitov.

Jones, ki se je rodil kot Thomas John Woodward, kasneje pa je nastopal pod imenom Tommy Scott, se je v svoji dolgoletni karieri, ki traja vse od sredine 60. let, preizkusil tudi v filmski glasbi. Leta 1965 je namreč zapel naslovno pesem Thunderball v četrtem filmu o znamenitem vohunu Jamesu Bondu, ki ga je takrat že četrtič upodobil Sean Connery. Po udarni baladi je sledila še ena njegova velika uspešnica, in sicer What's new pussycat iz tistega leta, kasneje pa še znana balada I'll never fall in love again.

71-letni pevec, ki je večino svojega življenja preživel v ZDA, med koncertom (razen pogostih vzklikov ''Oh, yeah'') ni veliko govoričil, je pa povedal nekaj besed o nekaterih pesmih. Pri svoji prvi založbi Decca je leta 1964 posnel prvi singel z naslovom Chills and Fever, za katerega je dejal, ''da je bil on edini, za katerega je verjel, da bo uspešen''. No, izkazalo se je, da ni imel prav, saj se pesem ni prebila na britanske glasbene lestvice. Povsem drugače pa je bilo s pesmijo, ki je sicer precej novejšega datuma: Sex Bomb je pod produkcijo Mousse T-ja izdal leta 1999, velja pa za največji hit na albumu Reload.

Pohvalil ga je tudi Jerry Lee Lewis
Pri svoji naslednji pesmi se je Jones spomnil svojega prijatelja Joolsa Hollanda, s katerim sta leta 2004 izdala skupni album s preprostim naslovom Tom Jones & Jools Holland. V dvorani se je zato slišala pesem St. James Infirmary Blues, sledila pa je še pesem Am I Wrong, po kateri je pevec pohvalil svoje spremljevalne glasbenike, za katere je pripomnil, da lahko gredo v bar. ''Rad bi šel z njimi … No, morda čez nekaj ur,'' je dejal in na usta obiskovalcev zvabil nekaj nasmehov.

Jones je povedal tudi zgodbo, kako je leta 1965 kupil najnovejšo ploščo Jerryja Leeja Lewisa Country Songs For City Folks, na kateri mu je bila neverjetno všeč pesem Green, green grass of home. Odločil se je, da jo posname, kmalu pa jo je pred Lewisom tudi zapel. ''Tom, to je številka ena,'' mu je dejal ''The Killer''. Jones mu je nato zavrtel še eno pesem, in sicer Detroit City, za katero je Lewis odvrnil, ''da je prav tako številka ena''. ''Skorajda je imel prav,'' je dejal Jones.

Sledila je velika uspešnica Delilah, najprej v akustični, nato še ''udarni'' različici, ki je večino občinstva dvignila na noge, zatem pa še priredba You can leave your hat on, po kateri je sicer bolj znan Joe Cocker. ''S to pesmijo se je vse začelo,'' je Jones dejal zbranim, s tem pa seveda mislil na svoj drugi singel It's not unusual, ki ga je posnel leta 1965. Pesem, ki je postala velika uspešnica tako na Otoku kot čez lužo, je Jonesu prinesla tudi grammyja za najboljšega debitanta.

Zatem je Jones oder zapustil, a se kmalu vrnil. Ob predstavitvi vseh članov zasedbe je zapel še Hey pocky Way in priredbo Princea Kiss, nato pa se poslovil z besedami: ''Dame in gospodje! Radi vas imamo, bog vas blagoslovi. Poljub!''

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!