FOTO in VIDEO: Ministry: Po četrt stoletja še udarnejši, a krepko aktualni

Prvič po letu 2008, ko smo imeli srečo, da smo lahko kultno pionirsko "industrial metal" zasedbo Ministry lahko videli v Sloveniji, v sklopu turneje C U La Tour, na Metalcampu, so zdaj premierno obiskali Hrvaško. V zagrebški Tvornici kulture se je zbralo morda kakih 800 duš, večino "tistih pravih" oboževalcev, ki so v klubskem ozračju lahko prisluhnili njihovim težkim zvokom.

Brez dvoma najpomembnejša "industrial metal" skupina vseh časov je koncert pričela s pesmijo Psalm 69, ki prihaja z njihoveg prelomnega albuma Psalm 69: The Way To Succeed And The Way To Suck Eggs (1992). Res pa je, da sam začetek zgodbe o Ministry pravzaprav sega v leto 1981, ko je bil vodja Al Jourgensen še krepko v "synth pop" vodah. Prvenec With Sympathy je sicer kasneje označil za "splav od albuma", mnogi mediji, predvsem ameriški, pa so pisali, da je nato odkril "hudičevo glasbo". Vrgel se je v samplanje, zvok skupine zelo predrugačil, ga naredil bolj udarnega, krepko zaplul v alternativo, kar je moč slišati že na albumu Twitch (1986), zvok in predvsem udarnost pa še stopnjeval na albumih kot sta The Land Of Rape And Honey in The Mind is a Terrible Thing to Taste. Največji komercialni preboj je doživel z albumom Psalm 69, ko so se videospoti za Just One Fix, Hero in Jesus Built My Hotrod vrteli celo na MTV-ju.

Dejstvo, da so albuma prodali več kot dva milijona, sicer priča, da lahko kapital celo alternativo, kakršna je industrial metal, uporabi za dobiček, a Jourgensenu, ki je bi sicer krepkih dvajset let zasvojen s heroinom, a vseeno delal izvrstno, predvsem pa noro godbo, za to nikoli ni bilo prav dosti mar. Pri njem so se kajpak učili in širokih ušes vpijali znanje in "know how" tako Trent Reznor (Nine Inch Nails), kot Marilyn Manson, kasneje pa Rammstein ter še kdo. Jourgensen je ena najbolj kultnih figur alternativne godbe 90-ih, v času Busheve vladavine se je posvečal borbi proti njemu in mu posvetil nekaj albumov, zdaj pa ima spet hvaležno figuro v predsedniku Trumpu. Čeprav se so se poslovili že pred desetletjem, so se nato spet zbrali in svoj (zaenkrat) zadnji album From Beer To Eternity (2012) objavili v spomin preminulemu kitaristu Mikeu Scacciju. Da pa še niso rekli zadnje besede, priča nova pesem Antifa, ki so jo predstavili na tokratnem koncertu, nov album AmeriKKKant, pa napovedujejo za konec letošnjega leta.

Seznam pesmi so pravzaprav zaokrožili na lep presek svoje kariere, od PermaWar in Punch in the Face z zadnjega albuma, prek Supermanic Soul z albuma The Dark Side of the Spoon, do Senor Peligro, LiesLiesLies, Rio Grande Blood z istoimenskega albuma, ter Let's Go, Waiting in Worthless. Glavni "šusi" pa so seveda prišli na koncu. Bad Blood, N.W.O. (New World Order, kultna pesem s citatom Busha starejšega), Just One Fix (Jourgensen je videospot posnel z legendarnim Williamom S. Burroughsom) ter za zaključek kultna mojstrovina Thieves, z albuma The Mind is a Terrible Thing to Taste. V dodatku so zaigrali še ambientalnejšo Filth Pig (z istoimenskega albuma), So What ter Khyber Pass. Ob slišanem smo bili lahko več kot zadovoljni. Zaigrali so celo pesem več kot par dni prej v Beogradu, zanimivo pa je bilo tudi to, da niso tako brutalno "našponali" ozvočenja, da je bil njihov zvočni udar brutalen, a spodobno poslušljiv in ne zgolj piskajoč zaradi prevelike glasnosti.

Ministry tako po slabih štirih desetletjih od pričetkov od sebe dajo veliko, Jourgensen, ki je trezen že poldrugo desetletje, pa je v boljši formi kot pred leti, četudi mora na odru imeti mapo z besedili, namesto vina in viskija pa zdaj pije zgolj pivo, da glas lepše teče. Pri Ministry pač ni kompromisov, ali jih človek ceni in posluša in se navdušuje nad slišanim in prikazanim (ves čas so na platnu v ozadju vrteli družbeno-politično kritične lepljenke), ali jih pač ne prenese. Vmesne poti pač ni. Podobno kot pred kratkim na The Prodigy v Umagu, pa se da na tovrstno muziko izvrstno znoreti, saj ima "tisto nekaj", ki njihove oboževalce navdušuje že krepke četrt stoletja in več. Na koncertu pa smo poleg nekaterih slovenskih navdušencev nad metalom opazili tudi večino članov brežiških Demolition Group, ki so bili precej navdušeni, zato smo vodilna moža povprašali za komentar.

"Ministry so v novih komadih še vedno Ministry. To, kar delajo zdaj, kar smo slišali tokrat, je velik odmik od tistega, kar so delali pred 20 leti, kar je logično. Nove pesmi so bolj metalske, mi pa osebno bolj ležijo stare klasike, ki so tisto pravo in zares žgejo. Oni so si to izmislili, vsi ostali so samo kopirali. Mislil sem, da bodo zaigrali tudi Lay Lady Lay od Dylana, a je niso, sicer pa nimam pripomb. To, kar smo videli danes, ne kaže na komercialnost, saj so prišli samo pravi fani, oni pa so odigrali super," nam je o Ministry povedal Matjaž Pegam, mojster zvoka in producent pri Demolition Group.

"Ministry se spomnim od vedno, odkar pomnim. V 90-ih letih so izvedli prelom, zame so nekakšen romantičen bend, ki je nakazal in pokazal, da živi bend lahko potolče vse mašine, sekvencerje in sintesajzerje. In to moč, ta udar, imajo še danes. Vseeno pa menim, da bi Ministry lažje preživeli brez samplov kot kdo drug. Izvedli so preskok v miselnosti, odprli so novo obzorje v razmišljanju rock muzike. V bistvu, kako uporabiti žanr in žanrsko glasbo za nekonvencionalno pripoved. Zanimivo je to, da so te klasične komade naredili že celo večnost nazaj, pred četrt stoletja, a jih še vedno 'prodajo', ker so relevantni in aktualni. Ker svet se ni nič spremenil, še vedno je vse isto. Njihov t. i. komercialni preboj v 90-ih, pa je bil samo pokazatelj, kako kapitalizem lahko najde vir zaslužka pri čemer koli. Na ta način je pograbil in požrl vse. Američani imajo srečo, da imajo zdaj Trumpa, ki je hvaležna tema za kritiziranje, Slovenci se moramo bolj potruditi," je na humoren način svoje mnenje o zasedbi strnil Goran Šalamon, prvo grlo "Demolišnov".

Utrinke z izvrstnega klubskega nastopa Ministry, ki je prisotnim dodobra odmašil čepke ušesnega masla, si oglejte v fotogaleriji, kolažu nekaj pesmi ter, kot zanimivost, počasni posnetek, kot ga je videlo oko našega fotografa!