Junijska festivalsko-romarska pot je tudi letos vse željne dobre glasbe in zabave vodila na zagrebški Jarun, otok hrvaške mladine, kjer že 12. leto zapored poteka INmusic festival. Letos je pravo norišnico povzročila novica, da tja prihajajo Kings of Leon, bend treh bratov in bratranca, ki se je poimenoval po dedku Leonu.
Zares je bil osrednji dan kot nekakšna selitev narodov, saj je večina, tudi Slovencev, ki so tja prihajali trumoma, svoj obisk tempirala predvsem za nastop Kings of Leon, zagotovo pa vsi, ki so festival obiskali samo za en dan in nimajo tridnevne zapestnice. Navdušenje je bilo tako popolno, bratje Caleb, Jared, Nathan in bratranec Matthew Followill pa so z neobremenjenimi izrazi na obrazih s svojim spevnim rockom zarezali v noč in srca navzočih. Kot sta vzdušje do vrhunca pripeljali skladbi Use Somebody in na koncu še Sex on Fire, ko je zadonel Calebov mogočni glas, nas je napolnil občutek sreče, kot pri mogoče še slajših stvareh v življenju.
Malokdaj je bilo na Jarunu čutiti toliko pristnega navdušenja, toliko norenja, ubranega petja in vsega, kar spada zraven, ko končno v živo slišiš svoj najljubši bend oz. zasedbo, ki jo je preprosto treba slišati. Da je na vhodu na prizorišče pisalo "razprodano", niti ni treba omenjati, čeprav se zdi, da je INmusic eden prijetnejših festivalov, kar zadeva dostopnost, majhnost, saj se vedno, ne glede na razprodanost da izboriti svoj košček prostora ali precej blizu odru, ob strani ali bolj zadaj, na travi, kjer si večina postreže s priročnimi "dekicami" in uživa po svoje.
Številne je navdušil izvrstni Michael Kiwanuka, ki je prvi dan zagotovo zasenčil Darka Rundeka in njegovo zasedbo ApoCalypso Now. Rundek je sicer ponudil solidno calipso veselico, ki pa bi najbrž še bolj vžgala na kakem mestnem trgu, v Cankarjevem domu ali puljski Areni. 30-letni novodobni Marvin Gaye pa je ponudil svojo soul mešanico, ki jo je zabelil z nekaj improvizacije in dokazal, da si pravzaprav zasluži nastop na velikem odru, nastop pa je ob velikem odobravanju končal z istoimensko pesmijo z albuma Love & Hate, ki ga je izdal pred slabim letom.
Fascinantni Arcade Fire so kot nekakšna novodobna-indie-rock Kelly Family, njihova glasba pa navdihujoča mešanica tako akustičnih kot električno-elektronskih instrumentov in ritmov. 28. julija bodo izdali peti album Everything Now, frontman Win Butler pa je z ženo Régine Chassagne dobra kombinacija jina in janga, da je avditorij spravil v ekstazo, saj so, tudi številni britanski gostje, naravnost noreli ob njihovi vrhunski godbi. "Super ste, na pamet znate vse pesmi, ki še sploh niso izšle na albumu," je zadovoljno priobčil Butler in požel aplavz odobravanja.
Alt-J so eden zanimivejših britanskih bendov, saj so združili zanimivo elektroniko z indie rock izrazom, hkrati pa ostajajo svojstveni tako v pesmih kot petju in izvajanju. Nastopili so na zanimivo postavljenem odru, saj je imela trojica vsak svoj svetlobni tunelček pokončnih palic z lučkami, ki potem prelivajo v zanimiv svetlobni ples. Pesmi s treh albumov An Awesome Wave (2012), This Is All Yours (2014) in nedavno izdani album Relaxer pa so s hipnotičnimi melodijami navdušene poslušalce prepričale, da so uživali v vsaki posebej.
Vedno noro odbiti beograjski Repetitor je na manjšem odru ob podivjanih podpornikih prikazal vso svojo energičnost, ki jo je pokazal na lanskem tretjem albumu Gde ćeš, na "skritem" odru pa sta se predstavili tudi slovenski zasedbi Nesserari Kakalulu in Persons from porlock.
Festival se bo končal v velikem slogu, saj bodo zadnji dan nastopili še Kasabian, Flogging Molly, Slaves, Danko Jones in še kup drugih zanimivih zasedb, kar bo zagotovo eksploziven konec rekordne izdaje največjega hrvaškega glasbenega festivala.
Utrinke prvih dveh dni si oglejte v fotogaleriji in kolažu posnetkov posameznih nastopov!
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.