FOTO: Iggyjeva surova moč

Iggyju Popu, ki sicer sliši na ime James Newell Osterberg mlajši, so v osnovni šoli pred davnimi leti napovedali, da ima vse možnosti, da uspe. Dober je bil namreč v debatnem krožku in ostalih aktivnostih. Nihče pa si v petdesetih letih prejšnjega stoletja ni predstavljal, da bo mladi James, ki je najprej igral bobne v skupini The Iguanas, postal ena ključnih figur punk rocka.

Konec šestdestih je namreč ustanovil garažno skupino The Stooges, s katero je posnel tri vplivne albume, The Stooges (1969), Fun House (1970) in Raw Power (1973). Kasneje je nadaljeval samostojno kariero, s skupino pa je posnel še dva "povratniška" albuma, in sicer Open Up and Bleed (1995) in lanski The Weirdness. Ker slednji ni pustil ravno najboljšega vtisa, se Iggy na koncertih tako drži železnega repertoarja skupine. Tokrat smo med drugim lahko slišali njihove uspešnice, kot so I Wanna Be Your Dog, No Fun, Search & Destroy in druge.

Iggy, ki tradicionalno nastopa "zgoraj brez", kar je njegov zaščitni znak, je navdušil z divjim odrskim plesom in pokončno držo punk veterana. Po odru je letel mikrofon, prav tako plastenke z vodo, na svoj račun pa so prišli tudi obiskovalci v prvih vrstah. Poleg rokovanj in sprehoda ob ograji jih je Iggy počastil celo s "stage divingom", tik pred koncem koncerta. Čeprav je dejstvo, da je bil v svojih mlajših letih še veliko bolj divji, kot je sedaj, še vedno dokazuje, da energija iz njega dobesedno vre in da za publiko vedno da od sebe prav vse.

Boter punka, kot so ga imenovali nekateri, je 21. aprila dopolnil 61 let. In če imajo nekateri za neuničljivega kitarista Stonesov Keitha Richardsa, potem so se tokrat lahko prepričali, da takih kot je Iggy Pop najbrž "ne delajo več". Toliko energije, gibčnosti in glasovnega razpona premore le malokdo. Če sploh kdo. Čista "surova moč". S pesmijo Raw Power ja nameč zaključil 75-minutni nastop, ki enostavno ni mogel pustiti hladnega nikogar, ki je bil tokrat v Tivoliju. Predskupina je bila hrvaška rock zasedba Psihomodo Pop z divjim Davorjem Gobcem na čelu, kar je bila nedvomno prava izbira.