FOTO in VIDEO: Elton briljiral, Stožice zvokovno prerojene!

Bo že držalo, da če je bila pred slabim letom večina razočarana ob zvoku na koncertu Joea Cockerja v ljubljanskih Stožicah in če so obiskovalci glasno negodovali nad odmevanjem na koncertu Stinga junija letos, je popravljena akustika na koncertu enega največjih glasbenikov na svetu Eltona Johna prikazala povsem drugačno zvočno podobo.

Kot smo se lahko prepričali, so odmev praktično izničili, v večini dvorane pa je sedaj zvok soliden, če že ne odličen. Zagotovo pa so se maksimalno potrudili tudi Eltonovi mojstri zvoka, saj je zvezdnik zelo natančen, ko gre za kakovost zvoka in mora biti vse perfektno. Da je Elton izvajalec, ki mu ni para, pa je po svoje odveč omenjati. Njegove pesmi so prišli poslušat tako stari kot mladi, čeprav so bili prvi v stožiški dvorani v občutneje večjem številu.

Večer sta točno ob deveti uri zvečer vpeljala mlada upa Luka Šulić in Stjepan Hauser, bolj poznana kot 2Cellos, ki sta zaigrala nekaj priredb. Dvojec, ki je preko YouTuba zaslovel s priredbo Jacksonove pesmi Smooth Criminal, je poleg te zaigral še Welcome to the Jungle Guns N' Roses, Smells Like Teen Spirit Nirvane in With Or Without You irske zasedbe U2. Lahkota in gorečnost, s katero igrata neverjetno nadarjena Luka in Stjepan, seže do kosti in srca. Fantoma je tako v neverjetno kratkem času uspel velik met, saj ju je opazil Eltonov menedžment, ju povabil na turnejo, sedaj pa ogrevata njegovo publiko in ga nato spremljata ves koncert kot del njegove zasedbe.

Elton je prišel na oder okoli dvajset minut čez deveto in začel z razigrano rock'n'roll pesmijo Saturday Night's Alright (For Fighting), kateri je takoj sledila uspešnica I'm Still Standing. Kot je povedal njegov odrski delavec Mike Gomez, Elton rad čuti zvok okoli sebe, da "buta vanj", saj ne nosi slušalk, temveč ima okoli sebe monitorske zvočnike, da lahko sliši sam sebe, za kar skrbi Alan Richardson, ki je imel svoj čas "na čez" samega Franka Sinatro.

Obiskovalci njegovih koncertov res dobijo, kar želijo, za kar poskrbi v dveh urah in tričetrt, kolikor je igral tudi tokrat. Nanizal je uspešnice, kot so Tiny Dancer, Goodbye Yellow Brick Road, Candle in the Wind, Rocket Man, Sacrifice, Sad Songs (Say So Much), Sorry Seems to Be the Hardest Word, Don't Let the Sun Go Down on Me, Bennie and the Jets, The Bitch Is Back in poskočno Crocodile Rock. Pri slednjih dveh se je publika že pomaknila pod oder in marsikdo je Eltona lahko videl na nekaj metrov.

Da je še vedno vitalen, je pokazal z nekaj akrobacijami in preskoki čez klavir, ker je bil to konec uradnega dela, pa se je poslovil in se nato na navdušenje vseh vrnil ter začel občinstvu pod odrom podpisovati avtograme, kar je za zvezde njegovega kova dokaj neobičajno. Po tej dobrodušni gesti se je še enkrat zahvalil Sloveniji in mnogi smo dobili občutek, da je resnično vesel, da je prišel. Očitno je bil občutek obojestranski.

Prvo pesem v dodatku Your Song je posvetil vsakemu izmed navzočih. Mnogi so se ob koncu vzklikali "Nikita! Nikita!". A Elton se zanjo ni odločil. Igral jo je tri dni prej v Kijevu, Slovencem pa namenil "medley" dveh pesmi, in sicer Circle of Life ter Can You Feel The Love Tonight. Ura je bila že čez polnoč in kar težko je bilo verjeti, da je možakar zares odigral skoraj triurni koncert. Vsaj takega občutka ni bilo. Lahko bi ga poslušali še naprej in pesmi ne bi zmanjkalo.

Malokrat se namreč zgodi, da se nas dotakne takšna glasbena perfekcija in četudi so Slovenci, podobno kot Avstrijci in v nasprotju z divjimi Italijani in precej glasnejšimi Hrvati, dokaj "anemično" občinstvo, se je vzdušje v dvorani proti koncu koncerta razživelo. Zanimivo je bilo, recimo, da je ob njegovi največji uspešnici Candle in the Wind in še nekaterih bilo manj navdušenja kot pri predstavitvi benda in mladih upov Luke in Stjepana. Po drugi strani pa je bila reakcija logična, saj smo imeli na odru napol Slovenca, ki igra z Eltonom Johnom, kar res ni mačji kašelj. In če Elton reče, da bosta še veliki zvezdi (kar se že uresničuje), potem mu gre verjeti.

Elton se je izkazal kot vrhunski profesionalec, ki poleg tega, da zadosti publiki, pa naj bo ta še tako zadržana (aplavzi bi lahko brez težav bili vsaj še enkrat glasnejši), postreže z repertoarjem, ki ga večina pričakuje, obenem pa v pesmi vnese tudi razigrano improvizacijo, pri kateri se pokaže tudi njegova virtuozna plat in veselje do tega, kar večinoma z izjemnim uspehom počne že več kot 40 let. Njegov glas je kot dobro naoljen stroj, prsti pa kar sami polzijo prek klavirja. In kar je bilo ta večer slišati, je bilo nekaj najboljšega, kar je sploh mogoče slišati. Tako v smislu kakovosti pesmi kot tudi same izvedbe in celotnega vtisa. In ko Elton John, eden najbolje prodajanih samostojnih izvajalcev vseh časov, pusti tako prijeten človeški vtis, kot da igra vsakemu poslušalcu posebej in da ni na svetu nič bolj pomembnega kot glasba, za kar on definitivno gori in živi, potem lahko brez slabe vesti ugotovimo, da je vsakdo, ki je že kdaj slišal zanj in tokrat ni bil zraven, naredil koncertno napako leta. Pika.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!