Bil je vroč dan v Beogradu, ko se je karavana s celotnega Balkana, predvsem iz Slovenije, pa tudi iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške in seveda Srbije, zgrinjala v nekdanjo prestolnico Jugoslavije. Na sporedu je bil namreč vroč rockerski večer s skupino AC/DC.
Živo srebro je čez dan kazalo več kot 35 stopinj Celzija, zato se je večina hladila v senci, drugi so od piva obnemogli okupirali klopi po parkih, spet tretji (v glavnem Slovenci) pa so dobesedno "napadli" Hišo cvetja, ki je neposredno nad stadionom Partizan, kjer je pokopan nekdanji jugoslovanski voditelj Tito.
Bolj se je popoldan prevešal v večer, večje mravlljišče je postajal okoliš stadiona, kjer so domačini, podobno kot se to dogaja na novosadskem Exitu, izkoristili "gužvo" in ponujali od mrzle pijače do priboljškov, prednjačili pa so ponudniki "piratske robe" zvezd večera AC/DC. Dobiti je bilo možno (skoraj) vse, od kapic, rutic, klobukov, majic, zgoščenk, do DVD-jev in še bi lahko naštevali.
Po strogi varnostni obravnavi vseh, ki so vstopili na stadion, se je razprostrl pogled na dokaj popolnjeno prizorišče, ki sprejme do 40 tisoč obiskovalcev. Občinstvo, ki je bilo precej mešano, od rockerskega podmladka, najmlajših, pa vse do starih rockerjev in dedkov, je pričakovanjem navkljub med celotnim koncertom ostajalo dokaj mirno. Razživelo se je šele ob dodatnem spodbujanju skupine.
Pogled na oder je bil impresiven. Na obeh straneh konstrukcije je bila na vrhu gigantska Angusova rdeča šolska kapica z utripajočimi hudičevimi rožički, na sredini odra pa se je dičila velikanska maketa parne lokomotive. Med koncertom so nato navdušili še z gigantsko lutko Rosie, ki zapeljivo jaha lokomotivo.
Ustanovitelja skupine, ki deluje že dobrih 35 let, brata Angus in Malcolm Young (ki v skupini skrbita za solo in ritem kitaro), sta še vedno v polni formi, pevcu Brianu Johnsonu je pri visokih tonih nekoliko zmanjkovalo glasu, a je koncert suvereno izpeljal do konca.
Poleg predstavitve zadnje plošče Black Ice, ki je klasična AC/DC plošča, ki pa ji manjka kak bolj opazen hit, so predstavili svoja najboljša dela. Od Back in Black, Hells Bells, You Shook Me All Night Long, pa do Whole Lotta Rosie, Dog Eat Dog, TNT in seveda Thunderstruck. Dodatek je bil še posebej ognjen z obvezno Highway to Hell in za konec še For Those About To Rock (We Salute You).
Posebej so za dvig temperature poskrbeli izleti pevca in kitarista po mostu med publiko v parterju, Angus pa je solo na kitari izvedel tudi na posebnem dvignjenem platoju, na sredini stadiona. Koncert so zaključili bombastično, s salvami iz topov (med pesmijo For Those About ...), za sam konec pa servirali še manjši, a impresiven ognjemet.
Lahko bi se reklo, da kdor (še) ni bil na koncertu AC/DC, ne ve, kaj je to dober stadionski rock. Člani skupine so sicer že krepko zajadrali v petdeseta, a jim mnogi mlajši kolegi še dolgo ne bodo niti do kolen. Če pa jih postavimo ob bok njihovim sodobnikom, pa lahko brez dlake na jeziku ugotovimo, da premorejo več energije in spontanosti kot večina rock "dedkov". Skratka, Let There Be Rock!
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.