Dylanov kamen se vztrajno kotali naprej!

69-letni Bob Dylan je bil tokrat, za razliko od Varaždina pred dvema letoma, zelo dobro razpoložen, saj je bilo na njegovem obrazu zaznati, da po pol stoletja "v biznisu" še vedno uživa v koncertnih nastopih.

In razpoloženju ob bok, je bil dober tudi njegov nastop. Njegov raztrgani glas, ki je že večino njegove kariere kot nekakšen zaščitni znak, še vedno zadane tam, kjer mora. Bob je večinoma igral na klaviature, vmes pa za nekaj pesmi presedlal na kitaro in tudi na orglice.

V njegovi spremljevalni skupini so sicer Tony Garnier (baskitara), George Recile (bobni), Stu Kimball (ritem kitara), Charlie Sexton (solokitara) in Donnie Herron (mandolina).

Dylan je postregel s pesmimi, kot so I'll Be Your Baby Tonight, Just Like A Woman, Simple Twist Of Fate, Rollin' And Tumblin', Highway 61 Revisited, Ballad Of A Thin Man, koncert pa sklenil z dodatkom s (presenetljivo) dvema velikima uspešnicama Like A Rolling Stone in All Along The Watchtower, čeprav je na koncertih pred Ljubljano izključno igral samo eno ali drugo.

Med občinstvom je bilo opaziti veliko starih rockerjev, Dylanovih privržencev iz sedemdesetih ali celo šestdesetih in prav ti so pripeljali mlajše rodove, ki so Dylana videli prvič in morda celo zadnjič.

Po drugi strani pa drži, da se Dylan drži dobro in prav nič ne kaže, da bi bila njegova neskončna turneja že pri koncu, saj mož na odru resnično uživa, kot bi bila glasba edina stvar, ki jo v življenju zna početi. In morda ta trditev niti ni tako daleč od resnice.

Sicer pa je v enem od lanskih intervjujev dejal: "Rad bi pisal brezčasne, večne pesmi. Nisem dramatik. Vsi ljudje, ki jih opisujem v mojih pesmih, sem jaz." Bo že tako. Najboljši in največji pisec pesmi na svetu, ki mu mnogi očitajo, da pravzaprav drugi boljše interpretirajo njegove skladbe, je prepričal, da je lahko tudi soliden izvajalec. In če bo šlo tako naprej, lahko od njega pričakujemo še kakšno ploščo in še vrsto let koncertiranja po zemeljski obli. Ob slišanem pa lahko rečemo le – vsa čast!