Bob Dylan praznuje 70 let!

"Kronist ameriške zavesti", ki si je umetniško ime nadel po britanskem pesniku Dylanu Thomasu, se je rodil 24. maja 1941 kot Robert Allen Zimmerman  v judovski družini, priseljeni z ozemlja današnje Ukrajine v majhno mestece v Minnesoti.

Bob Dylan velja za enega najbolj vplivnih tekstopiscev v sodobni glasbi. Sprva folk in protestni pevec, kantavtor, glas generacije '68, pozneje pa "ponovno rojeni" kristjan, distancirani koncertni izvajalec, slikar, osebnost polna nasprotij, s hrapavim glasom in čemernim pogledom. Vse to in še več je Dylan, živa legenda kot ga poznajo in poznamo skozi zgodovino oz. v pol stoletja njegove neverjetne kariere.

100 milijonov prodanih plošč je ustvaril z zvoki akustične kitare, orglic, pozneje pa z eklektrično kitaro in klaviaturami. Njegovega izročila danes praktično ne more spregledati noben glasbenik, ki piše pesmi. Vsaj tako je za ameriško glasbeno revijo Rolling Stone ob Dylanovi 70-letnici zapisal Bono, pevec irske zasedbe U2.

Dylan je napisal preko 500 pesmi, obenem pa prevladuje mišljenje, da je s svojim specifičnim glasom utrl pot mnogim, ki sicer ne bi dobili te priložnosti. Dylan pa je pozornost kot tako preusmeril na sporočilnost in imaginativno moč podob svoje uglasbene poezije.

Izmojstril je modernistično pripovedno tehniko "toka zavesti" in v besedila vpletel številne izraze ameriškega slenga na ozadju izpovednih, ljubezenskih, protestnih, družbeno-kritičnih in religioznih tematik. Revija Rolling Stone je ob pričujoči obletnici objavila seznam desetih njegovih najboljših pesmi. Med njimi so se znašle Every Grain of Sand, A Hard Rain's A-Gonna Fall, Tangled Up in Blue, Just Like a Woman, All Along the Watchtower, I Shall Be Released, It's Alright, Ma (I'm Only Bleeding), Mr. Tambourine Man, Visions of Johanna in Like a Rolling Stone.

Slednja je bila za Dylana prelomna. Izdal jo je leta 1965, sicer je na albumu Highway 61 Revisited, za takratni čas pa je krepko prekoračila triminutni radijski standard in to kar za dvakrat. A je kljub temu "vžgala" in ga povzdignila med prevratniške junake glasbene industrije in postala njegov največji hit do takrat.

Dylan je rock glasbo z ulic, barov, koncertnih odrov in medijev z leti ponesel še v predavalnice. Njegovemu delu in liku so namreč posvečene številne diplomske naloge in doktorske disertacije "dylanologov" z vsega sveta. Svoje mesto je našel tudi na filmskih platnih. V šestdesetih je bil posnet turnejski film Don't Look Back (Ne glej nazaj), leta 2005 je Martin Scorsese posnel No Direction Home (Ni poti domov), leta 2007 pa je Todd Haynes posnel I'm Not There (Bob Dylan: 7 obrazov). Preizkusil pa se je tudi pred kamero, kot igralec npr. v filmu kontroverznega režiserja Sama Peckinpaha Pat Garrett & Billy the Kid (1973). Za film je napisal glasbo in uspešnico Knockin' On Heaven's Door.

Od konca osemdesetih let, ko so ga nekateri kritiki že krepko odpisali in razglasili za neprištevnega, pa traja njegova "neskončna turneja" (Never Ending Tour). Z albumi Time Out Of Mind (1997), Love and Theft (2001) in Modern Times (2006) je dokazal, da njegova ustvarjalna pot še zdaleč ni končana, saj je znova požel navdušenje tako kritikov kot občinstva.

Letos se je njegova glasbena karavana prvič ustavila na Kitajskem in v Vietnamu, državi, ki ji je v obdobju vojne z ZDA posvetil morebiti svojo najbolj znano protivojno pesem Blowin' in the Wind iz leta 1963. V sredini junija se Dylan vrača na evropske koncertne odre. Najbližje Sloveniji bo koncertiral v Mainzu in Milanu. Ljubljano je nazadnje obiskal sredi lanskega junija.

Projekt Bob Dylan: Veleposlaništvo ZDA in slovenski glasbeniki za spodbujanje prostovoljstva!

V počastitev 70. rojstnega dne ameriške glasbene ikone je veleposlaništvo ZDA v Ljubljani pripravilo projekt, s katerim želi spodbuditi prostovoljstvo med mladimi v Sloveniji. Obletnico so obeležili z izdajo zgoščenke, na kateri se predstavljajo mnogi znani slovenski glasbeniki z različnimi Dylanovimi skladbami. Vsaka skladba je posvečena drugi tematiki, spremljajoča brošura pa je namenjena ozaveščanju o vprašanjih, ki so ključnega pomena za slovensko družbo.

Pri projektu so sodelovali Vlado Kreslin, Laibach, Katalena, Zoran Predin, Hic et nunc, Mia Žnidarič, Niet, 6 Pack Čukur, Severa, Chris Eckman & the Frictions, Brina, Peter Lovšin, Murat & Jose in svetovno znana sopranistka Sabina Cvilak. Vsak glasbenik si je izbral svojo Dylanovo skladbo iz njegove celotne 50-letne kariere in ji vtisnil svoj edinstven pečat. Glasbeni direktor projekta je ameriški glasbenik Chris Eckman, ki živi v Ljubljani.