'Backstreet's back': devetdeseta se vračajo v velikem slogu

Nekaj je v nostalgiji. So današnji časi res tako težki in brezupni, da se vse bolj obračamo proti "starim dobrim časom"? Na televizijske zaslone se vračajo serije, ob katerih smo se smejali in jokali v devetdesetih in začetku novega milenija (Polna hiša, Midve z mamo, Will in Grace, Twin peaks … ), zasedbe kultnih serij se, če že ne snemajo novih delov, zbirajo na obletnicah, vračajo pa se tudi glasbene zasedbe, ki so v tistem času povzročale evforije, ki si jih danes težko prestavljamo.

Ko pomislimo na devetdeseta, ne moremo mimo fantovskih skupin. Najpogosteje štirje ali pet fantov, ki jih skupaj zberejo menedžerji, in to po ustaljenem vzorcu: tisti "ta lep", tisti "ta zabaven", tisti "skrivnostni" in seveda tisti "ta poredni". Ne igrajo inštrumentov, ampak v usklajenih oblačilih plešejo izpiljene koreografije, njihove oboževalke pa jim na oder iz nekega razloga mečejo plišaste medvedke, obsedeno zbirajo članke iz revij, pred spanjem poljubljajo njihove postre in so del splošne histerije. 

In danes se te skupine vračajo. Čeprav so ustvarjale povsem drugačno glasbo, kot se dela danes. In naletijo na odličen odziv.

Zakaj je naenkrat nostalgija tako "kul"?

Ali milenijci, ki so se nam sanje o uspešnem in lagodnem življenju zaradi velike brezposelnosti, prekarnih zaposlitev in nedosegljivosti dobrin, ki so jih imeli naši starši (hiše, avtomobili), raztreščile, tako zelo obupano iščemo povratek v izgubljeni čas nedolžnosti in velikih sanj?

Ni presenetljivo, da se v času, ko triletniki bolje upravljajo s tabličnimi računalniki kot mi sami, čutimo nostalgijo po preprostejših časih. Ko je bil vrhunec tehnologije piskajoči tamagoči. Ko najstniški idoli v spotih niso bili goli (gledam tebe, Miley), tabloidov pa polnili s svojimi z drogami in alkoholom povezanimi podvigi, temveč so se prijazno smehljali iz Brava.

Zvezdnikom nismo mogli slediti na družbenih omrežjih, temveč smo jih videvali le na MTV-ju in posterjih na stenah. Okoli njih se je ustvarila fama, zato so na koncertih najstnice izgubljale zavest, nenadzorovano jokale in kričale. Najbrž se devetdeseta vračajo, ker tako zelo pogrešamo z njimi povezano preprostost. Pogrešamo svoje (idealizirano, seveda) otroštvo.

Pred mesecem je svoj povratek napovedala skupina, ki ne bi mogla bolj poosebljati duha tistega časa, neverjetno uspešna pojoča družina Kelly Family, nekako z njihovim povratkom pa sovpada tudi "vrnitev" najuspešnejše skupine tistega časa, svojevrstnega fenomena, ki se je za vedno zapisal v glasbeno skupino: pojoče in plešoče peterice Backstreet Boys. 

Bacskstreet's back, allright?*

Pravzaprav se ta najbolj slavna fantovska skupina vseh časov ne vrača, saj v 24 letih nikdar niso nehali ustvarjati. Na sceni so bolj ali manj uspešno vztrajali in ustvarjali vse do zdaj, čeprav so bili s strani večine takratnih oboževalk pozabljeni.V zadnjih mesecih pa spet postajajo vse večji. 

Backstreet Boys (BSB) so ameriška glasbena skupina, ki je svoj pot začela leta 1993. Njeni člani so AJ McLean, Howie D., Nick Carter, Kevin Richardson in Brian Littrell. Tri leta kasneje je skupina dosegla svetovno s svojim albumom, naslovljenim preprosto Backstreet Boys (1996). Naslednje leto so izdali drug album Backstreet's Back in svoj prvi ameriški album. Svetovno evforijo so dosegli z albumoma Millennium (1999) in Black & Blue (2000).

Leta 1996 so obiskali tudi Slovenijo:

Nato pa so si vzeli dve leti odmora, vrnili pa so se z novim albumom Never Gone (2005). Po koncu turneje, leto kasneje, je skupino zapustil Kevin, preostali štirje pa so v naslednjih letih izdali dva albuma Unbreakable (2007) in This Is Us (2009). Leta 2012 je skupina oznanila, da se jim je ponovno pridružil Kevin. V naslednjem letu so proslavili 20. obletnico delovanja, in izdali album In a World Like This (2013).

Po vsem svetu so prodali več kot 130 milijonov plošč in s tem postali najbolje prodajana fantovska skupina v zgodovini, in eni najbolje prodajanih glasbenikov na svetu. Leta 2013 so na hollywoodskem pločniku slavnih dobili tudi svojo zvezdo.

Na radijih se zdaj vrti pesem, ki so jo posneli s country zasedbo Florida Georgia Line, a ko so skupaj z njimi v začetku meseca nastopili na prireditvi podelitve country nagrad, so dvorano, polno zvezdnikov, na noge evforično dvignili šele, ko so zapeli svojo legendarno uspešnico Bacsktreet’s back. Ko vidiš Nicole Kidman, ki se hihita in poplesuje kot najstnica, veš, da je svet potreboval te "fante".

Le da jih danes oboževalke ne obmetavajo s plišastimi medvedki, ker v prvih vrstah niso najstnice, ampak 30-in več letnice, ki jih nostalgija in besedila, ki jih po vseh teh letih še vedno poznajo na pamet, vračajo v neke preprostejše, nedolžnejše otroške dni.

Septembra lani jih je v svoji oddaji gostil tudi priljubljeni zabavni voditelj James Corden. Ko jih je napovedal, so odrasle ženske v občinstvu kričale kot najstnice.

*Backstreet Boys so nazaj, prav?

Vračajo se, čeprav v resnici niso odšli: odločili so se, da se vrnejo v preteklost

Njihov povratek je povratek nazaj h koreninam, k svojemu bistvu, k "fantom" (zdaj moškim, najmlajši član skupine, Nick, je vendarle star 37 let), ki s svojimi največjimi hiti izpred 20 let spet povzročajo pravo evforijo, kjer se pojavijo. 

Od 1. marca namreč trikrat tedensko igrajo v Las Vegasu. Namesto, da bi v 90 minutah skušali pokazati vse, kar so ustvarili v 24 letih, so se odločili, da se bodo vrnili na svoj začetek: tja, kjer se je začela neverjetna zgodba o norem uspehu. Odločili so se, da pričarajo nostalgijo s svojimi največjimi uspešnicami iz devetdesetih let. In da ne bo pomote, Vegas že davno ni več neka končna postaja za zbledele zvezdnike, temveč lahko do stalnih nastopov tam pridejo le največji zvezdniki, kot sta Celine Dion, Mariah Carey, za to pa naj bi se odločila tudi Adele, ki zaradi svojega sinčka noče več hoditi po turnejah. 

Na prvem vegaškem koncertu je v dvorani kričalo 4600 vzhičenih oboževalcev. Prvič so morali v tej dvorani odpreti tudi balkon, da so lahko sprejeli vse oboževalce, ki so v ZDA prileteli iz Španije, Belgije, Japonske in tudi Nove Zelandije, da bi se za kratek čas vrnili v stare čase. 

Očitno svet potrebuje plešoče romantike, saj Backstreet Boys trikrat na teden razprodajo koncert, karte za prve vrste pa stanejo 560 evrov. In vedno so polne. Kar kaže, da njihovih oboževalk ne predstavljajo več najstnice, temveč dobro situirane ženske, ki si kaj takšnega lahko privoščijo. A brez skrbi, če niste med njimi - vstopnice v zadnjih vrstah stanejo le slabih 60 evrov.

A to, da so se pojavili v Vegasu, ni le sreča, je posledica družbene obsedenosti z nostalgijo. "Morda sem pristranski, a mislim, da je bilo konec 90. let in na začetku 2000 zares dobro obdobje. To je bil čas dobrega počutja, in mi smo to resnično dobro poosebljali. Tudi Britney Spears, J.Lo, N’SYNC. Glasbeno gledano je bilo to obdobje povsem enkratno, ni bilo podobno nobenemu drugemu v zgodovini," je dejal Brian.

"Nostalgija je zdaj kul. Ne gre za to, da pojemo stare hite, ker pač nimamo drugih pesmi. Nostalgijo obujamo, ker ta ljudi popelje v čudovito obdobje v njihovem življenju – njihov poročni dan, prvi poljub … te pesmi te odpeljejo v srečen kraj, kjer dve uri ni pomembno nič drugega na svetu. Dvorano zapustiš vesel, sijoč in prepevaš si pesmi. To je nova nostalgija," je dejal AJ.

Tudi sami ne bo mogli bolje pojasniti. Pesmi te odpeljejo v kraj, poln lepih spominov, in za kratek hip ne obstajajo nobene težave, ki pestijo odraslo življenje. Je torej presenetljivo, da so skupine, ki nas "odpeljejo v srečen kraj", ponovno vse bolj priljubljene?