S skladbo Volim te ... Zaklonišče prepeva odpirajo album Samo da prođe demokratija in četudi se zdi, da je album tematsko dokaj družbeno angažiran, gre v tem primeru (in še nekaterih) za intimno izpoved izpod prstov in glasu frontmana Vanje Aliča. V tej in še nekaj skladbah gre sam vase, v svoje srce in na plano potegne svoje najgloblje občutke in impresije neulovljive ali pač davno pokopane ljubezni. Obrat vase in v odnos do sočloveka je poteza sklepanja kompromisov s seboj, ki – za razliko od kompromisov, ki jih od človeka terja sprevržena družbena realnost – človeku dajejo občutek pristnosti, vrednost in smisla. V bistvu gre za balado, ki pa ne zahaja v klišejskost, temveč jo odlikuje trdna ritmična podlaga, mešanica klaviatur in kitar ter vokala, ki primerno zaokroži občutke, hrepenenja in pričakovanja, ki se zrcalijo skozi besedilo.

Album ponudi še pesmi Niki je opet tu, v naslovni pesmi zaslišimo nostalgični krik po starih (socialističnih?) časih, "samo, da mine demokracija, da spet zaživimo kot ljudje", ki morda v času turbo-kapitalizma izzveni nekoliko naivno ali celo smešno, hkrati pa je dober opomnik, da se obrnemo nazaj k bistvu oz. nazaj k človeku, k osnovnim človeškim vrlinam in stvarem, ki so nad potrošniško miselnostjo in brezčutnim plavanjem med pomanjaknjem časa in brezosebnim potrošništvom.

Alič se ljubezenski tematiki posveti tudi v pesmi Još uvek pomislim na tebe, kjer se mu toži po stari ljubezni, ko opisuje, kaj vse sta skupaj doživela, hkrati pa (po tipično moško) omenja, da so "njej" še vedno odprta vsa vrata, ker "še vedno misli nanjo".

V skladbi Široka Milena se po "lovšinovko" posveti "dami širocga srca", ki je v "ljubezni iskala rešitev, za nikogar poročena, saj je bila poročena z vsemi, ne ravno srečna, a za mnoge svetnica", podobno se ljubezenska tematika malce drugače nadaljuje v Ostani tu pored mene ter v Ljubav na poslednji pogled.

Posebno poglavje je pesem Hoću da živim, ki je priredba skladbe I Wanna Live kultnih punkerjev Ramones, ki sicer deluje manj udarno kot original, sledi skajevsko poskočna Rudy Boy ter zasanjala Hajde, budi se. Za konec pa so prihranili še Haile Selassie legendarnega Elvisa J. Kurtovicha, labodji spev albuma pa je pripadel (edini) skladbi v slovenščini Kapital-anal d.o.o. (Ne grem več na volitve), ki obračuna s kapitalistično miselnostjo na način "ne grem več na volitve, nikjer ni več ognja, samo pičkin dim, ni več rešitve, za staro pravdo se v gostilni borim".

Album izzveni kot nostalgičen izlet v osrčje Aličevih izgubljenih ljubezni, hkrati pa kot krik po Titovih časih, kar je v njihovi diskografiji že nekakšna stalnica. Ali je pozivanje "ne grem več na volitve" v času, ko o vseh pomembnejših zadevah v državi odločaji upokojenci, smiselno, pa je seveda drugo vprašanje ...

Prisluhnite pesmi Volim te ...!