Naravno pa je hkrati beseda, ki najbolje opisuje občutje ob poslušanju Bridgesova prvega albuma. Vključno s seznamom cenjenih avtorjev in glasbenikov, ki so sodelovali pri projektu, ter producent in Bridgesov prijatelj T Bone Burnett je album z desetimi skladbami zelo čuten in drzen. Čeprav gre za odmik od običajnega dela tega z oskarjem nagrajenega umetnika, njegovim izvedbam na albumu enostavno lahko rečemo kar Jeff Bridges – prinašajo ugodje in iskrenost.
Album je logično nadaljevanje Bridgesove vloge, country legende Bad Blakea, v filmu Crazy Heart (2009), za katero je bil nagrajen z oskarjem za najboljšo moško vlogo. "V bistvu sem vlogo najprej zavrnil, saj prvotno v njem ni bilo glasbe," je rekel Jeff, "a ko sem odkril, da je T Bone zainteresiran za sodelovanje, sem bil takoj za."
Album se na več mestih navezuje na omenjeni film. Poleg Burrneta sta avtorja John Goodwin in Greg Brown sodelovala pri obeh projektih, Ryan Bingham (dobitnik oskarja, grammyja in zlatega globusa za soavtorstvo naslovne pesmi iz filma The Weary Kind) pa poje v prvem singlu What A Little Bit Of Love Can Do. Skladbo Boa Ramseya Either Way so sprva nameravali vključiti v film, a Slow Boat (avtorja sta Bridges in Burnett) je pravzaprav naslov Bad Blakeove skladbe, ki je bila omenjena v originalnem romanu Crazy Heart pisatelja Thomasa Cobba, po katerem so posneli zdaj že legendarni film. Omenjeni projekt iz leta 1980 pa je začetek prijateljstva med T Bone Burnettom in Jeffom Bridgesom, nadaljevalo pa se je s snemanjem albuma What A Little Bit Of Love Can Do.
"Jeff je iskren umetnik," je o prijatelju dejal Burnett. "Resnično je pripravljen sodelovati – če mu nekaj predlagaš, vse hitro sprejme in vpija."
Iz začetnih 50 so izbor zožili na 16 skladb in jih posneli v enem samem tednu. Burnett je zbral svojo ekipo prvorazrednih glasbenikov – bobnar Jay Bellerose, basist Dennis Crouch, klaviaturist Keefus Cancia, Russ Paul na pedal steel kitari in kitarist Jackson Smith, skupaj z Marcom Ribotom, ki je pri nekaterih skladbah dodal kitarske vložke, gostujoče vokale pa so odpeli Rosanne Cash, Sam Phillips in Benji Hughes.
Morda je najznačilnejši element albuma neverjeten kantavtorski pristop. Avtorji, poleg Grega Browna in pokojnega Stephena Burtona, morda niso znana imena, a so pristni glasbeniki. Njihov doprinos k štirim skladbam, ki jih je napisal Bridges, se zlije v edinsteni glas, ki prežema celoten album – enostaven, a filozofski, jedrnat, a hkrati globokoumen.
Po izvrstnem delovanju na albumu je Jeff Bridges ugotovil, da obstaja močna vez med njegovima strastema – med igro in ustvarjanjem glasbe. "Več je podobnosti kot razlik. Gre za kooperativni področji, pri katerih sodelujem z različnimi umetniki, a obstajajo tudi individualni aspekti pri ustvarjanju in sami vaji. Pripravite se, pustite in prepustite se."
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.