Res je, letos je naša okrogla 20. obletnica delovanja ter obstoja in naš prvi dvojni metal akustični vinil Transnatura, ki je izšel pri založbi Nika records. Upal bi si celo trditi, da je morda edini v tem stilu za zdaj, saj glasba ni metalska, temveč zapakirana v širok spekter fuzije jazza, etna, gypsy swinga z balkanskim pridihom. Rekel bi, da nam je uspelo izvleči nekaj drugačnega in edinstvenega iz metal skladb. Vedno smo bili progresivni v smislu glasbenega razvijanja in ustvarjanja. Nikoli ne bi posneli dveh podobnih izdelkov.
Je kaj simbolike v tem, da ste prav akustično različico izdali na vinilu, ali to pomeni, da greste v korak s časom, saj se je vinilni format vrnil skozi velika vrata, koliko vam to osebno pomeni, je fetiš izdati na vinilu, seveda gre za omejeno naklado – koliko?
Retro vinil se vrača, saj se glasba spet izdaja na vinilkah, celo na kasetah. Noctiferia nikoli ni veliko sledila trendom, a hkrati je vedno skušala biti v koraku s časom in obenem samosvoja. Že na prejšnjih ploščah se nismo ponavljali. Akustika je izklop elektrike, vrnitev na začetek primarno-primitivne glasbe, zato v ta kontekst pade tudi ta estetski pridih produkta, zapakiran v vinil s primerno vizualno podobo, ki jo je izdelal Igor Nardin. Nikoli nismo toliko razmišljali o izdaji vinila, a vendar se je ideja porodila s Transnaturo. Mogoče zaradi glasbe same in koncepta, mogoče tudi zaradi obdobja, ki je zdaj. Odločili smo se za omejeno naklado 500 kosov.
Gre bolj za eksperiment ali za novo kreativno stopničko v mozaiku vaše kariere?
Na začetku je bila samo neka ideja, kako bi bilo zanimivo narediti "unplugged" oz. akustično različico ekstremnega slovenskega metal banda. Seveda ni izziv izklopiti distorzije in zaigrati vse popolnoma enako na akustičnih kitarah, temveč smo si zadali malce težjo nalogo in vse skupaj zapakirali oz. izpeljali povsem drugače. Nikoli ne delamo glasbe na prvo žogo in tudi nikoli nismo zadovoljni s prvim izdelkom. Vedno eksperimentiramo z vsakim novim albumom in vedno dodajamo nekaj novega, kar potem izpilimo, dokler nismo zadovoljni. Tokrat smo vse res dobro premislili in aranžirali s pomočjo Damjana Tomoskega, ki je skladbe z vseh albumov žanrsko spremenil in preuredil v nekakšno simbiozo gypsy swinga in temačnega akustičnega etna.
Najbolj "kul" stvar pri Transnaturi mi je pesem Rudra, ki v originalu izhaja iz albuma Pax in je res brutalen komad z glomazečim riffom 8-strunske kitare in "totalno groovy" poliritmičnim bobnom. Uspelo nam ga je predelati v lahkotno ležeren jazz komad, ki ga popestri saksofon Jake Birse iz zasedbe Leni Kravac in ženski vokal na refrenu prijateljice Sare Jeremič iz zasedbe Brezno. Na plošči so še drugi instrumenti poleg klasičnih godal in pihal, npr. banjo in teremin, ki sta še posebej zanimiva na določenih delih in še dodatno obarvata zvok. Lahko bi rekel, da gre za neko novo stvaritev oziroma preizkus v naši karieri. Sam sem tudi ljubitelj balkanskega etna ter klasične glasbe in komadi, kot so Holymen, Demoncracy, Mara, Rust ter Samsara, so mi v tej akustični različici najbolj všeč.
Zgoščenka in vinil se razlikujeta, saj so na njima različne pesmi, pravzaprav pa velja tudi, da je za vinil potreben drugačen mastering, ki da v končni fazi tudi drugačen zvok, drži?
Na vinilu smo dodali tri pesmi. Sprva smo hoteli vse izdati na enem CD-ju, a ker smo preuredili kar precej pesmi, smo se odločili, da izdamo najprej CD z enajstimi skladbami, nato pa še dvojni LP s 14 pesmimi v omejeni nakladi. Zdela se nam je super ideja, ker vsi izhajamo iz obdobja, ko so se vinilke še uporabljale v skoraj vsakem domu in tudi malo nostalgičnega pridiha sedanjega retro trenda, ki se spet vrača. Če sem čisto iskren, vinilke še nisem slišal, ker žal še nimam doma gramofona. Za miks in mastering Transnature smo zaupali ušesom Janeza Križaja, ki je priznan glasbeni producent ter mastering inženir. Strinjamo se, da je svojo nalogo v obeh primerih opravil izvrstno.
Holymen je najnovejši videospot, ki je morda vaš najbolj razkošen, najbolj umetniški, skratka na svetovnem nivoju. Koliko je pri snemanju tovrstnih vizualij užitka, ali so prej breme kot kaj drugega?
Po dolgem času smo snemanje videospota predali in popolnoma zaupali profesionalni ekipi, in sicer Bright Visuals, ki ga je zares dobro posnela. Idejno smo ga zasnovali skupaj, nato pa smo jim pustili proste roke glede podrobnosti. V videospotu imamo temačno nekako "voodoo" sceno, ki na trenutke spominja na nekakšen okultni obred, popestren s plemenskimi plesalkami, tematsko primernimi scenskimi rekviziti, pojavi pa se tudi oseba, ki je postala nekakšen naš "zaščitni znak", če se spomnite prejšnjih naslovnic in plakatov. Naši dosedanji videospoti, razen Fond of Lies, so bili narejeni doma, po zgledu "naredi sam", brez proračuna, saj smo snemali sami, na koncu pa je to zmontiral naš kitarist Igor.
2015 ste bili na Kitajskem, letos se menda vračate, je v načrtu mini turneja tam, festivali, kako glede tega, greste pa tudi v Francijo ...?
Po dveh letih se znova vračamo na Kitajsko, in sicer 1. maja je načrtovana mini klubska in festivalska turneja. Točnih datumov klubov oz. lokacij za zdaj še nimamo. Povabljeni smo tudi na francoski festival Fimu, in sicer na začetku junija. Posebnost tega festivala za nas je, da hočejo, da igramo akustično in tudi metalsko različico. V dveh dneh in na dveh različnih odrih. Sliši se zanimivo, zato se tega že zelo veselim.
Vaš koncert v ljubljanski Drami bo poseben tudi, da pravzaprav niste nikoli nastopili na kakršnem koli tovrstnem prizorišču, kakšen je občutek, kaj si obetate, ste vznemirjeni?
Res je, da že dolgo nismo igrali celotnega koncerta na takem prizorišču, kot ga bomo tokrat, in tudi s takšnim konceptom in zasedbo, kot je zdaj. Tokrat smo pripravili celoten repertoar z novim instrumentalnim komadom Ghammadion, ki ga bomo tokrat v živo zaigrali premierno. Iskreno povedano, gremo v vse skupaj precej sproščeno in upamo, da bo super.
Če pogledaš nazaj, ali obstajajo neke faze benda, neki mejniki, ki jih velja omeniti, kaj meniš, da je najpomembnejša stvar, da ste zdaj na tej točki, kot ste, in kam to pelje naprej?
Mislim, da je pomembno, da kot skupina vztrajamo in ne odnehamo. Vsak band ima faze odraščanja in glasbenega razvijanja. Nekateri se glasbeno spreminjajo in odrastejo, medtem ko drugi trdno "furajo svojo špuro". Nam je najbolj pomembno, da nismo nikoli odnehali. Imeli smo obdobja, ko se sprašuješ, ali se vse to sploh še izplača s finančnega vidika, ker imamo skoraj vsi redne službe, družine, veliko glasbenikov pa ve, da se je v glasbeni industriji marsikaj spremenilo. Pomembno je vztrajati in da verjameš vase, v to, kar delaš, ker se vedno obrestuje na kak drug način. Konec koncev je to naša identiteta in nekakšen življenjski slog, ki smo si ga vedno želeli in ga bomo poskušali vzdrževati, dokler bo to mogoče.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.