100 violin v Tivoliju

Budapest Gypsy Symphony Orchestra, ki se je tokrat predstavila v ljubljanskem Tivoliju in smo lahko v Sloveniji slišali že tretjič, je največja tovrstna simfonična zasedba na svetu. Zasedbo mnogi poznajo tudi po vzdevku "100 romskih violin", sicer pa smo v Ljubljani našteli 64 violinistov, 8 čelistov, 6 cimbalistov, 11 klarinetistov in 11 kontrabasistov. No, če smo čisto pošteni, je bila med pretežno moškimi glasbeniki tudi peščica žensk.

Umetniški vodji orkestra sta Sandor Buffo Rigo in Joszef Lendvai Csosci. Eden najuglednejših solistov v zasedbi pa je zagotovo Oszkar Orkos, največji svetovni virtouz na tradicionalnem inštrumentu cimbale, ki je med drugim navdušil s tako hitrim grškim sirtakijem, da ga publika niti slučajno ni mogla spremljati s ploskanjem.

Njihov repertoar je sestavljen iz tradicionalnega čardaša in obdelave folklornih skladb, sicer pa je orkester zaigral veliko del Johanna Straussa (tudi Na lepi modri Donavi in Radetzky Marsch), Johannesa Brahmsa (njegov slavni Madžarski ples št. 5), Georgesa Bizeta (Carmen) in drugih ušesom prijetnih viž, da izvirnosti solo izletov posameznikov niti ne omenjamo.

Koncert je potekal v dveh delih, dva različna sloga koncertnega programa orkestra pa je zasedba poudarila tudi z oblačili članov, ki so bili v prvem delu oblečeni v stilizirane madžarske narodne noše, v drugem pa v bolj tradicionalne smokinge.

Posebnost romskega simfoničnega orkestra je zagotovo dejstvo, da niso študirali na glasbenih akademijah, temveč so umetnost obladovanja inštrumentov prevzeli po svojih starših, romskih glasbenikih. Njihovo igranje "na pamet" pa je nedvomno navdušilo marsikaterega ljubitelja godal in romske godbe, saj so publiko osvajali tudi s svojo nezgrešljivo temperamentnostjo in popolnim obvladovanjem instrumentov.

Orkester se sicer lahko pohvali z nastopi po vsem svetu, saj so nastopali na turnejah po Nemčiji, Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Italiji, Nizozemski, Portugalski, Švici, Turčiji in celo Japonski.

Magija madžarskih romov je po videnem in slišanem, ne glede na vseslovenske težave družine Strojan, zelo očitno pod kožo zlezla tudi pregovorno dokaj hladni slovenski publiki, ki je od navdušenja kar ploskala in ploskala ...