Znanje ljubiteljskih kuharjev, postavitve krožnikov, domišljijo, tehniko in vizijo bodo ocenjevali kulinarični strokovnjaki. Kuharski mojstri, ki jim srce bije v ritmu kuharske štoparice, imajo kri ogreto na temperaturo pečice in imajo dušo prežeto z znanjem prestižnih kuharski šol, dolgoletnimi izkušnjami in poznavanjem svetovnih gurmanskih presežkov. So kuharski nomadi, ki sledijo tradiciji in ustvarjajo trende.
Luka se je rodil s kuharskim zapisom v genih. Z družino so živeli so nad kuhinjo, ki jo je čez noč odprl njegov oče. Tam so iskali nove okuse, opazovali goste. Preučevali, kaj jim je dobro in kaj ne, kaj je tisto, česar si gostje želijo. Že kot fantek je na cateringih ugotovil, da je gostinstvo lahko lep poklic, kajti hrana je ključen del pomembnih dogodkov. V družini so štirje bratje in razdelili so si, kateri od bratov bo odgovoren za kateri del. Luka vodi kuhinje. Postavi celoten sistem dela, zaposli ekipo in jo tudi vpelje. Na kulinariko gleda kot posel. Kot celoto, od katere moraš živeti. Dobra hrana ne sme biti vprašanje in samoumevno mora biti, da manj kot dober krožnik ne sme obstajati.
Ko so ustanovili akademijo Jezeršek, se je našel tudi v poučevanju. Rad podaja svoje znanje: ''Najbolj uživam, ko dobim učence, željne znanja.''
Všeč mu je tudi "street food", kot cela veja kulinarike. Njegova želja je združiti mlade z idejami, da skupaj ustvarijo "street" kulturo.
Zakaj MasterChef?
''Ljubiteljski kuharji so mi zmeraj predstavljali v izziv. V svoji ekipi imam zaposlene sodelavce, ki ne izhajajo iz kuharije. Jih pa zanima kuhinja, in to spoštujem, zato sem jim dal priložnost.''
Zakaj bo zahteven?
''Od tekmovalcev pričakujem, da bodo v kuhanje vložili svoje srce. Da bodo spoštovali hrano in kuharski poklic. Znanje se bo hitro pokazalo. Master Chef je tekmovanje, ki bo na koncu nekomu prineslo 50.000 € in zato milosti ne bo. Vsi se moramo zavedati, da smo na tekmovanju in ne na kuharskem tečaju.''
Alma Rekić
Alma je diplomirala iz organizacije gostinstva in turizma. Na prvem tekmovanju, ki se ga je udeležila, je spoznala, da je slaščičarstvo zanjo edina prava stvar. Še zdaj se spomni pritiska na tekmovanju in kako samo se je počutila. Ni pa vedela, da bo dosegla 100 točk od 100 možnih.
Kasneje se je, kot edina slaščičarka v ekipi, priključila slovenski nacionalni kuharski ekipi. Z njimi se je udeležila tudi olimpijade: ''Ko se zberejo vsi kuharji sveta, ko pride olimpijski ogenj, takrat čutiš neverjeten ponos, da si del slovenske ekipe in da skupaj s svojo ekipo tekmuješ pod slovensko zastavo.'' Na olimpijadi je bila slovenska ekipa srebrna, na njeno veliko zadovoljstvo pa so bili v sladicah zlati!
Postala je tudi svetovna certifirana sodnica za celotno kulinariko. ''Večkrat slišim opazke, kako si lahko sodnica, če si slaščičarka. Potem moram vedno znova razložiti, da v osnovi nisem slaščičarka. Ne da se me pretentati pri somelijerstvu, niti pri kuhanju. Edina razlika od vseh je le ta, da sem se izpopolnila tudi kot slaščičarka.''
Na tekmovanjih je Alma pod dvojnim pritiskom. Ponoči kuha in se pripravlja za tekmovanje, nato se preobleče in se udeleži tekmovanja kot sodnica. Drugim, seveda.
Njen življenski cilj je imeti slaščičarsko akademijo.
Zakaj MasterChef?
''Prednost želim dati ljubiteljskim kuharjem, ker sem tudi jaz začela z ničle. S svojo trmo sem dokazala, da sem lahko več kot slaščičar. In prav je, da damo ljubiteljskim kuharjem tudi to priložnost. Videti želim nove postavitve, pravilna razmerja, finese!''
Zakaj bo zahtevna?
''Če v preteklosti ne bi bili zahtevni do mene, ne bi bila to, kar sem. Tudi sama do sebe sem zelo kritična. Vedno si postavljam visoke cilje, za njih garam in zahtevam popolnost.''
Karim Merdjadi
Karim je najstarejši od sodnikov.
Leta 1988 je zaključil šolanje gostinstva na Bledu. Nato je odšel v vojsko, kjer je delal tudi kot kuhar. Nekega dne je prišel domov iz vojske in oče mu je predstavil šolo Cordon Bleu.
''Še danes vidim fotra, sedi na svojem fotelju in pravi, da je gledal prispevek o Cordon Bleu šoli.'' Takrat mu je oče ponudil, da se sam odloči. ''Ali kupim sebi nov BMW ali pa tebi plačam šolanje.'' Karim se je brez razmisleka odločil, da gre na Le Cordon Bleu v Francijo. Tam se je istočasno šolal za kuharstvo in slaščičarstvo. Po cele dneve se je učil in delal.
Po Franciji je delal v Španiji. Ko je prišel domov, je začel na noge postavljati restavracijo in delal 100 ur na teden. Takrat je ugotovil, kaj vse mora še vodja znati, preden odpre restavracijo. Potem je 4 leta in pol delal kot osebni kuhar za veleposlanika EU komisije. Pokrival je vse uradne večerje in protokole.
V življenju ga je najbolj izoblikovalo življenje v Alžiriji. Njegov oče je Alžirec, mama pa Slovenka. Ko je bil otrok, so se za 3 leta preselili v Alžirijo in takrat je doživel trk dveh kultur. ''Naučil sem se dveh tujih jezikov, spoznal novo kulturo in si predvsem razširil obzorje okusa. To se mi pozna še danes. Imam izredno široko razumevanje za okuse. ''
Danes ima svoj slaščičarski atelje.
Zakaj MasterChef?
"Vesel sem, da bom lahko del nečesa, kjer se lahko izrazijo tudi ljubiteljski kuharji. Mogoče bomo našli ljubiteljskega kuharja, ki mu kakšen profesionalec ne seže niti do kolen. Nimam težav ne s pohvalo ne z grajo."
Kaj je najpomembnejše?
''Zelo pomembno je, da tekmovalci ne obupajo! Vedno moraš peljati do konca. Nikoli ne smeš obupati."
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.