Ustrahovala vas je v Priklicanem zlu – a za Annabelle se je vse začelo tu.

Resnično Annabelle, ki naj bi bila zmožna neizrekljivih hudobij, so po zbranih podatkih kupili v prodajalni z rabljeno robo v sedemdesetih kot darilo za rojstni dan za neko študentko. Svojo lastnico je mučila in bojda se je kar sama premikala, pisala po listih papirja, lagala o tem, kdo je, ščipala in praskala žive; odgovorna naj bi bila vsaj za eno smrt. Trenutno počiva v steklenem zaboju v Muzeju okultnega Warrenovih v Connecticutu izza napisa "Pozor: Ne odpiraj v nobenem primeru." Dvakrat na mesec jo obišče duhovnik in jo blagoslovi.

Lutka, ki je bila središče enega najbolj razvpitih primerov strokovnjakov za paranormalno Eda in Lorraine Warren, je na velikih platnih srhljivo oživela v uspešnici Jamesa Wana Priklicano zlo (The Conjuring) in tako Wan kot producent Peter Safran sta že med snemanjem pestovala zamisel, da ne tako nedolžna lutka kar hlepi po lastnem filmu. Nadnaravna srhljivka Annabelle tako zgodbo začenja, še preden se je zlo porodilo. "Vemo, da je zlobna," pravi Wan, ki se že dolgo navdušuje nad primerom Annabelle, "in da mora tudi po vsem tem času ostati zaklenjena. Ampak – kako je takšna sploh postala?"

John Form (Ward Horton) je našel idealno darilo za svojo soprogo Mio (Annabelle Wallis), ki pričakuje otroka: prelepo in redko staro lutko v brezmadežno snežno beli poročni obleki. A Miino navdušenje nad Annabelle ne traja dolgo. Neke strašne noči v dom Formovih vdrejo člani satanističnega kulta, ki par surovo napadejo. Pa za seboj ne pustijo zgolj prelite krvi in groze; priklicali so tako zlohotno bitje, da se nič, kar so storili, ne more primerjati s tem, kar zdaj prinaša prekletstvo…

Je vse v Miini glavi? Gre za post-travmatični stres? Ali pa se je nad družino res spravilo zlo?

Družina se preseli v Pasadeno in začne znova. Ali pač? "Mia je po napadu vklopila materinski čut za preživetje in skuša sebično obvarovati otroka," pravi Wallisova. "Pri tem postane do moža na nek način hladna; izključi ga." Medtem, kot pravi Horton, "John kot zdravnik stvari vidi zgolj črno-bele. In ko mu žena pove za nenavadne pripetljaje, ji težko verjame. Zahteva racionalno razlago."

Igrajo še: Kerry O’Malley, Brian Howe, Eric Ladin … in, kakopak, Annabelle…

Po scenariju Garyja Daubermana je režiral John R. Leonetti, ki je pri Priklicanem zlu sodeloval kot direktor fotografije. Film sta producirala James Wan (ki je Priklicano zlo režiral) in Peter Safran, izvršno producenti so bili Richard Brener, Walter Hamada, Dave Neustadter in Hans Ritter. Izza kamer so sodelovali še direktor fotografije James Kniest, scenograf Bob Ziembicki, montažer Tom Elkins in kostumografinja Janet Ingram. Glasbo je zložil Joseph Bishara.

Wan zatrjuje, da so sicer "zavestno ohranili nekatere znane elemente, a je John v ta film vnesel edinstveno pošasten ton. Odlično se je odrezal in komaj čakam, da gledalci to vidijo. Annabelle je polna nepričakovanega in srhljivega, zaradi česar jo je užitek gledati." Safran pribije, da se "srhi kar vrstijo in nadgrajujejo; John se ne ustavi, dokler ne izbruhne pravi pekel. Vožnja je res divja."

"Upam, da vam bo Annabelle zlezla pod kožo, vam napolnila glavo in okužila vašo dušo in kri," zaključi režiser. "In če vam začne v žilah ledeneti kri in dobite kurjo kožo, to pomeni, da smo svoje delo dobro opravili."