Katie Feldman (Julianne Hough) prispe v obalno mestece Southport v Severni Karolini, da bi si ustvarila novo, mirno življenje. Najame kočo v gozdu in začne delati kot natakarica v obalnem lokalu. Trudi se, da ne bi izstopala. Toda kljub temu da se je obdala z visokimi čustvenimi zidovi, jo pritegnejo pristna toplina in skrbi tesno povezanega mesteca, zlasti ovdovelega lastnika lokalne trgovine Alexa (Josh Duhamel) in njegovih dveh otrok.
Ko se Katie počasi spet nauči zaupati ljudem, se postopno odpira ljubezni, ki ji jo nudijo Alex in otroka. Ampak nič ni tako preprosto, kot se zdi. Znova najdeno srečo ogroža strahotna skrivnost iz prejšnjega življenja. Ko se v mestu pojavi skrivnostni neznanec in začne spraševati o njej, se zdi, da preteklosti ne bo mogla uiti. Katie sklene narediti vse, da bi obvarovala novo življenje.
O produkciji Zavetje označuje začetek novega poglavja v bogati karieri Nicholasa Sparksa, ki se že lahko pohvali z več kot deset knjižnimi uspešnicami in vrsto filmskih adaptacij, med katerimi so Message in a Bottle, A Walk to Remember, The Notebook, Nights in Rodanthe, Dear John in The Lucky One. Severna Karolina kot prizorišče dogajanja in prefinjeno spletena romanca sta značilna za njegova dela, tokrat pa je vpletel tudi kanček skrivnosti in akcije ter tako ustvaril napet triler, spleten okoli nežne ljubezenske zgodbe. Tokrat so spet združili moči režiser Lasse Hallström, pisatelj in producenta Marty Bowen in Tracey Nyberg, ki so zadnjič uspešno sodelovali leta 2010 pri filmu Dear John.
Zgodba je ustvarjalcem filma ponudila edinstveno priložnost in izziv, da ohranijo ljubezensko zgodbo, pa vendar vanjo vnesejo napetost trilerja in občinstvu do konca ne razkrijejo vsega ozadja.
Švedski režiser Hallström je bil zaradi dotedanjih izkušenj logična izbira za režijo tega filma. Sam namreč rad reče, da ima rad čustva, vendar ne prenese sentimentalnosti, zato zna najti šarm v trenutkih, ki bi jih manj nadarjeni ustvarjalci upodobili klišejsko.
Da bi zgodba delovala čim pristneje, je od igralcev zahteval, naj ključne prizore improvizirajo. Tako jim je omogočil, da so se povsem poglobili v svoje like in dogajanje začutili, niso samo interpretirali napisanih besed.
V končni različici filma tako vidimo splet napisanih prizorov in improvizacije, kar omogoča, da se gledalec laže poistoveti z liki in dogajanjem. Zgodba se ga dotakne in vzbudi močna čustva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.