Film se dogaja v hrvaškem počitniškem naselju, kamor se na počitnikovanje podajo družine z vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Letovanje je brezplačno, a le pod pogojem, da se letoviščarji udeležijo predavanja o prodaji po načelu ’time share’, torej zakupa določenega časa na leto za uporabo apartmaja za nadaljnjih 99 let. Scenarist in režiser filma Srđan Dragojević je vse to na lastni koži izkusil pred tremi leti in pol, po tem, ko je njegov oče dobil vavčer za brezplačno šestdnevno potovanje na Tenerifih. "Tam sem bil z ženo. Situacija me je spomnila na kapitalizem, v katerem živimo. Ogromno nesrečnih ljudi za 'striženje' in prodajni agenti, ki prodajajo koncept časovnega zakupa. Tam sem želel biti inkognito, a me je prepoznal neki prodajalec iz Hrvaške, iz Pulja. Rekel mi je, da ima rad moje filme. Povedal sem mu, da me ne zanima nakup, ampak da bi rad videl, kako nategujejo ljudi, kako ustvarjajo prodajo. Prijazno se je ponudil, da mi razkrije vse skrivnosti svojega posla. Tako sem šest dni opazoval kupce in prodajalce in gledal, kako potekata manipulacija in psihologija prodaje. Veliko likov je pravzaprav oseb iz realnega življenja," nam je razkril Srđan.
V glavnih vlogah nastopa osemnajst izjemnih igralcev s celotnega območja nekdanje skupne domovine, med drugimi Brane Šturbej, Srđan Todorović, Tanja Ribič, Bojan Navojec, Zoran Cvijanović, Mira Stupica, Nataša Janjić, Milutin Karadžić, Ana Kostovska in Branko Đurić - Đuro, z večino od njih pa je Srđan delal že v preteklosti. "Rad delam z igralci, ki so mi duhovno blizu, da se lahko z njimi družim tudi zasebno. Samo enkrat ali dvakrat sem delal z ljudmi, s katerimi se ne razumem dobro in s katerimi imamo različne poglede na svet in to je bilo slabše, kot delati z ljudmi, s katerimi prijateljujem tudi zasebno. To je najboljša pot, da se ustvari kreativno sodelovanje," je prepričan Srđan, še posebno pa mu je bilo v veselje, da je prvič delal z Đurom, saj sta o tem že dolgo govorila. Nikoli prej pa ni delal niti z igralko Tanjo Ribič. "Rekel mi je, da je videl film Kajmak in marmelada in si ogledal eno predstavo, ko smo z gledališčem gostovali v Beogradu. Ostalo je legenda. S Srđanom je bilo super delati. Ima velik ego, a nima težav z njim. Je delaven. Dela samo za projekt in to s takšnim entuziazmom. V vsakem trenutku je pripravljen prijeti za 'blendo' ali prinesti stol. Je pravi delavni umetnik," je hvalospeve Srđanu pela Tanja.
Srđan je želel gledalcem s filmom sporočiti, da je odločitev za to, kakšen človek bomo, vedno na posamezniku, ne glede na okoliščine. "Nisem čisto prepričan, če je v nas še ostalo kaj človečnosti. Imam pet otrok, ki jih učim pozitivnih vrednot, a ko odidejo od doma, se soočijo z nečim povsem nasprotnim. Meni je bilo tudi psihološko zelo pomembno, da povem zgodbo o tej vrsti kapitalizma, v katerem živimo," nam je dejal Srđan, ki sam iz časa Jugoslavije, pa čeprav je imela ta svoje pomanjkljivosti, najbolj pogreša koncept samoupravljanja, saj je bil zanj ta genialen. "Morda bi mu bilo potrebno dati več časa. To, da je imela večina podjetij svoja letovišča ob morju, je fantastičen koncept, saj so lahko ljudje dopustovali za malo denarja ali pa celo zastonj. To je bila država, v kateri je bilo lažje živeti. Danes je živeti težko. Postavlja se vprašanje, koliko je vredno življenje, če morate delati 12-14 ur na dan in živeti v strahu, če boste lahko, v primeru, da zbolite, plačali račun za zdravljenje ali če boste še imeli službo. Življenje v nekdanji Jugoslaviji je bilo za večino ljudi veliko bolj humano. Moji starši so iz srednjega razreda. Moj oče je novinar. Živeli smo relativno skromno, a povsem sproščeno in lahko smo si privoščili dopust, tako poleti kot pozimi. Takšnega življenja na žalost ne morem dati svojim otrokom. Nikoli nisem imel želje, da bi bil med enim ali petimi odstotki najbogatejših. Neki bogat človek mi je namreč nekoč rekel, da ne moreš obogateti, če nisi pripravljen nategniti hišne pomočnice. Jaz na to nikoli nisem bil pripravljen in zaradi tega sem vesel," nam je še dejal Srđan.
Film si je ogledal tudi igralec Boris Cavazza in se ob tem spomnil svojih sindikalnih izletov in letovanj. Se je pa tudi sam opekel z enim od potovanj. "Enkrat sem šel 'all inclusive' v Tunizijo. Bilo je grozno. V glavnem so bili sami Nemci, ki so se ves čas opijali. Nikoli več," nam je zaupal igralec, ki sicer najraje počitnikuje v svojem vikendu.
Več v videoprispevku, v katerem boste med drugim izvedeli tudi, kako se je s kazanjem gole kože v filmu spoprijela igralka Tanja Ribič in kaj o njem meni igralec Boris Cavazza.
KOMENTARJI (83)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.