16. Festival slovenskega filma se je končal s podelitvijo nagrad, še pred tem pa smo si ogledali projekcijo kratkega filma Františka Čapa z naslovom Piran, biser slovenskega primorja.
Mednarodna strokovna žirija v sestavi Hanna A. W. Slak, Hrvoje Hribar in Olmo Omerzu je največ vesen namenila filmu Razredni sovražnik. Za najboljši celovečerni film jo je dobil režiser in koscenarist Rok Biček, za najboljšo moško glavno vlogo Igor Samomor, za najboljšo žensko stransko vlogo Nataša Barbara Gračner, za najboljšo fotografijo Fabio Stoll, za najboljšo kostumografijo pa Bistra Borak. Poleg tega je osvojil še nagrado žirije kritikov (žirijo so sestavljale Nina Cvar, Tina Bernik in Živa Emeršič) in nagrado občinstva, Igor Samobor pa je prejel še nagrado Stopov igralec leta.
Žirijo so tudi tokrat prepričali predvsem prvenci, saj so vesno poleg Bičkovemu filmu podelili tudi Marku Šantiću (za najboljšo režijo filma Zapelji me), posebno omembo pa si je za svoj prvenec prislužila tudi Barbara Zemljič za film Panika in Pravica ljubiti.
Nagrada za najboljšo žensko glavno vlogo je šla v roke Nini Rakovec za upodobitev Tine v filma Dvojina, za najboljšo moško stransko vlogo pa kar trem posameznikom iz filma Čefurji Raus: Dinu Hajderoviću, Ivanu Pašaliću in Jerneju Kogovšku.
Film Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelj? je bil nagrajen z dvema nagradama: za najboljši dokumentarni film jo je dobil režiser Janez Burger, za najboljšo montažo pa Miloš Kalusek. Enako število vesen je žirija namenila tudi filmu Zoran, moj nečak idiot – za najboljšo scenografijo sta jo prejela Vasja Kokelj in Anton Vončina Spazapanin, za najboljšo manjšinsko koprodukcijo pa Matteo Oleotto.
Vesno za najboljši scenarij sta prejela scenarist Matjaž Ivanišin in avtor besedila Nebojša Pop-Tasić za film Karpopotnik, za najboljši kratki film Špela Čadež za film Boles, za najboljšo glasbo Monkey Cup Dress za film Dvojina, za najboljši študijski film Maja Prelog za film Divji vzhod, za najboljši animirani film Boris Dolenc za film Wanted, za posebne dosežke pa Tom Gomizelj iz Luksuz produkcija. Nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo je že ob otvoritvi prejel režiser, pedagog, montažer in snemalec Karpo Godina.
Nekaj grenkega priokusa je pustila nagrada občinstva, saj je bilo iz govora producentke filma Aiken Veronike Prosenc razumeti, da so si jo zlobirali sami, zato je nagrado poklonila Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo: "Na Triglav filmu nikoli nikjer nismo skušali vplivati na odločitev nobenih festivalskih žirij ali gledalcev, ki glasujejo za nagrado občinstva. Svojim ekipam na festivalskih prizoriščih raje odsvetujemo, da bi podlegli skušnjavi in prispevali svoje glasove. Naj produkcija odloča o produkcijah, občinstvo pa naj izbira po svoje. Ob dejstvu, da so se tudi letos dogajale selitve narodov na Obalo, sva producenta filma Razredni sovražnik sprva mislila zavrniti nagrado občinstva. Želiva se distancirati od početja prijateljev in notranjih sovražnikov. A izkušnje nas učijo, da bi takšen odziv med nami, ki v tem utesnjenem, a občutljivem koščku sveta ustvarjamo in živimo slovenski film, kvečjemu naletel na že prislovično nerazumevanje. To naju je z Janezom Lapajnetom vzpodbudilo k drugačni določitvi. Zahvaljujeva se za prijaznost in podporo podjetja Teleking za postprodukcijske storitve v protivrednosti 7.000 evrov, ki pa jih najina produkcijska hiša ne bo izkoristila. Namesto tega vrednost te nagrade spreminjava v podporo vedno mladih talentov na šoli, ki sva jo tudi sama obiskovala. Zato prosim, da se mi na odru pridruži dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Miran Zupanič ali nekdo od predstavnikov ljubljanske akademije in jo prevzame. Hvala," je v svojem govoru dejala Aiken Veronika Prosenc in nagrado naposled izročila režiserju Klemnu Dvorniku.
"Letos je bila res bogata bera. Zelo sem vesel, da sem se znašel v takšni dobri družbi z nagrajenci kot sta film Zapelji me in Karpopotnik, ki sta moja dva zelo ljuba filma, ki sem jih videl tu na festivalu, tako da si štejem v čast, da smo se s temi vesnami znašli v takšni elitni družbi. Tega hat-tricka si niti v sanjah nismo predstavljali. V veliko čast nam je vsem skupaj, da so ta film prepoznali tako žirija kot občinstvo in kritiki," nam je povedal režiser in koscenarist filma Rok Biček.
Igor Samobor nagradi ni niti pričakoval, niti upal nanju, zato je bil zaradi njih še toliko bolj srečen. "Film je res nekaj posebnega. Ukvarja se s strašno pomembnimi temami in vesel sem, da ga je žirija tako enoglasno sprejela in nagradila. Še posebno se mi zdi pomembno to, da sem dobil nagrado za vlogo, ki ni simpatična, ki je vse prej kot to, a verjetno je prepričala žirijo tudi s tem, da sta v tem človeku, ki sem ga igral, kljub vsej čudni zadržanosti in kljub njegovi strogosti, neka toplina in neka želja po neki razrešitvi situacije. Nagrade sem zelo vesel. Doma jo bom spravil na posebno mesto. Vsaka nagrada je nekaj posebnega, težko je eno ločit od druge. Taka kot je ta, ki ti jo da strokovna komisija za tvoje vloženo delo in ko zaslišiš aplavz in navdušenje publike, pa je to res veliko doživetje," nam je zaupal Samobor.
Nagrade za najboljšo žensko glavno vlogo je bila zelo vesela tudi Nina Rakovec. "Zelo sem presenečena, da sem osvojila nagrado za najboljšo žensko vlogo, saj se mi zdi, da je bila konkurenca zelo velika. Janja Majzelj se mi je zdela fantastična. Presrečna sem, da so v meni videli nek presežek. Zelo sem zadovoljna. Največjo tremo imam namreč pred domačim občinstvom in kadar vem, da Slovenci sprejmejo svoj film, sem zato še toliko bolj vesela. Zdi se mi, da je Dvojina res tak krasen film, poln hrepenenja in tudi generacijske note, v katerem bi se vsak lahko našel," nam je povedala Nina.
Režiser in scenarist Miha Hočevar, ki je na Festivalu predstavil film Gremo mi po svoje 2, nadaljevanje uspešnice iz leta 2010, nad tem, da ni osvojil nobene nagrade, ni bil čisto nič razočaran.
"Jaz sem nagrade dobival kot študent, od takrat naprej pa ne več, razen za kakšno reklamo. Čestitam vsem, ki so jo dobili. Žal mi je, da še nisem uspel videti vseh nagrajenih filmov. Videl sem Razrednega sovražnika, ki je super in se mi res zdi, da so šle nagrade, ki so jih osvojili, v prave roke. Ostale filme pa si moram še ogledati. Letošnji festival je bil izjemna letina. Veliko je bilo celovečercev, kljub slabim finančnim razmeram, obenem pa so šli produkcijski standardi glede na to, da delamo za isti ali pa manjši denar, gor. Se pravi, da smo se vsi skupaj nekaj naučili. Tehnične ekipe so vrhunske, postprodukcija, produkcija, luč, vse je dobro in mislim, da smo na dobri poti. Potrebujemo pa še malo podpore. Ves festival je bil zelo pozitiven in kakovosten," nam je zaupal Hočevar.
Več v videoprispevku in fotogaleriji!
Na VOYO pa si lahko ogledate retrospektivo filmov, predstavljenih na minulih Festivalih slovenskega filma:
15. festival 2012: Šanghaj
14. festival 2011: Aleksandrinke in Izlet
13. festival 2010: Circus Fantasticus, Gremo mi po svoje in Piran-Pirano
12. festival 2009: Osebna prtljaga in Slovenka
10. festival 2007: Petelinji zajtrk, Estrellita – pesem za domov in Traktor, ljubezen in rock'n'roll
9. festival 2006: Kratki stiki
8. festival 2005: Odgrobadogroba, Delo osvobaja in Ljubljana je ljubljena
7. festival 2004: Ruševine
6. festival 2003: Rezervni deli in Pod njenim oknom
5. festival 2002: Varuh meje
4. festival, 2001: Oda Prešernu in Barabe
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.