Umrl cineast Peter Zobec

Peter Zobec se je rodil leta 1932 v Ljubljani. Pozneje se je s starši preselil v Beograd, kjer se je tudi šolal. Študiral je germanistiko in jugoslovansko literaturo. V Beogradu se je prvič srečal s filmom. Ko se je vrnil v Ljubljano, je začel prevajati dela slovenskih književnikov v srbohrvaščino. Bil je začetnik filmskih oddaj na nacionalni televiziji.

Sodeloval je pri mnogih slovenskih in jugoslovanskih filmih ter pri neštetih koprodukcijah. Ustvarjalno poznanstvo z režiserjema Živojinom Pavlovićem in Boštjanom Hladnikom pa je iz poklicnih okvirov preraslo v pristno prijateljstvo.

Podpisal se je pod 13 kratkih in dokumentarnih filmov, njegova bogata biografija pa obsega tudi nekaj filmskih vlog. Uveljavil se je tudi kot prevajalec in pisec radijskih iger.

Za svoje delo je prejel nagradi za kamero in ton na festivalu kratkega in dokumentarnega filma v Beogradu leta 1986, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2000 so mu podelili posebno priznanje za režijo množičnih prizorov v celovečernih filmih Mokuš in Nepopisan list, leta 2005 pa je prejel častno priznanje Društva slovenskih filmskih ustvarjalcev za dragocen prispevek k slovenski filmski kulturi.

Leta 2007 je dobil še Badjurjevo nagrado za življenjsko delo. Hrvaški igralec Rade Šerbedžija je tedaj o njem dejal: "Peter Zobec je čudo filma ... Človek, ki ni prenehal sanjati ... Na smrt se je zaljubil v film ... in podaljšal svoje otroštvo."

Igralka Nataša Barbara Gračner pa je za zloženko, posvečeno cineastu, tedaj dejala: "Prepričana sem, da ni stvari na svetu, ki je Peter ne bi počel strastno. In prav njegova občutljivost in neverjetna strastnost se tako fantastično zrcalita v njegovem delu, pa najsi gre za film, za njegove literarne prispevke ali za radijske režije."

Zobec se je dokazal tudi kot pisatelj. Pri Študentski založbi so leta 2006 izdali njegovo delo Od Krima do Krima, v katerem je Zobec, obenem glavni junak knjige, osvetlil košček slovenske filmske zgodovine.