Fenomen Titanika: njegovo srce bo šlo naprej in naprej in naprej ...

Pred premiero so mnogi kritiki predvidevali, da bo film veliko finančno razočaranje, tudi ustvarjalci sami so bili prepričani, da so finančno zabredli predaleč. "Zadnjega pol leta snemanja smo bili prepričani, da bo studio izgubil 100 milijonov dolarjev," je povedal režiser James Cameron.

Nato pa je sledilo nekaj, česar nihče niti v najbolj divjih sanjah ni pričakoval. V prvih desetih tednih je film vsak teden v blagajne prinašal 20 milijonov dolarjev (17 milijonov evrov), nato pa še dolgo milijon dolarjev (850.000 evrov) na teden.

Film je na prvem mestu najbolj gledanih filmov kraljeval kar 15 tednov, prodal 135,474,500 vstopnic in v blagajne prinesel dobri dve milijardi dolarjev, s tem pa se z ogromnim naskokom zavihtel na prvo mesto lestvice najbolj dobičkonosnih filmov oziroma filmov, ki so prodali največ vstopnic. (Sicer ti rekordi ne upoštevajo finančne inflacije, če bi jo, je Titanik še vedno na petem mestu, pred njim pa so Gone with the Wind, Vojna zvezd, Moje pesmi, moje sanje in E.T. Vesoljček.)

Gre za rekord vseh rekordov, film je na vrhu kraljeval kar 12 let! In edini, ki mu je uspelo preseči rekord največjega blagajniškega zaslužka je – James Cameron sam, s filmom Avatar. (Del finančnega uspeha Avatarja leži tudi v tem, da je bil film primarno narejen za 3D-kina, kjer je vstopnica dražja, a pustimo to.)

Čeprav je leta 1998 izšlo nekaj odličnih filmov, ki so pozneje celo postali klasike (kot Big Lebowski), so bili v tistem času proti uspešnici nemočni kot Titanik proti ledeni gori.

Prvi film, ki je zaslužil milijardo

Titanik je bil prvi film, ki je prebil mejo milijarde blagajniškega zaslužka. Ko so 4. aprila 2012 v spomin na tragedijo izdali 3D-verzijo filma, je z dodatnim zaslužkom prebil mejo 2 milijard. Postal je drugi film, ki je prebil to mejo, na prvem mestu je seveda Avatar. Cameron se zna dotakniti ljudi.

Eden izmed zadnjih filmov, ki so lahko povzročili evforijo

To so bili časi, ko so bili tako veliki filmi v kinu poseben dogodek, zato so lahko imeli takšno moč. Danes, ko imamo skoraj vsak konec tedna premiero nekega visoko proračunskega spektakla in se ti med sabo borijo za gledalce, se bi izjemno težko okoli enega ustvarila takšna evforija, takšna obsedenost.

Najverjetneje česa takšnega ne bomo več doživeli, kot je bilo množično dretje v kinodvorane, večkraten ogled istega filma v kinu, tudi sedemkrat so si najbolj goreči oboževalci ogledali film. Niso in niso ga imeli dovolj. Kdaj greste isti film v kino pogledat dvakrat? Nikdar pred Titanikom in po njem, takrat pa je bilo treba iti vsaj dvakrat, saj si zagotovo moral s sabo peljati kakšnega prijatelja, za katerega si želel, da tudi sam doživi to ekstazo, se za tri ure potopi (ne dobesedno!) v svet velikih gest in nesmrtne ljubezni.

Hollywood zelo časti ustna priporočila, ker so najboljša reklama – ljudje najbolj verjamejo, če jim film priporoči prijatelj. A pri Titaniku ni šlo za to, da so govorili, ampak so ljudje svoje prijatelje s sabo kar odvlekli v kino, saj so vztrajali, da tudi prijatelji izkusijo, kar so izkusili sami – z besedami niso mogli opisati te stvaritve.

Tudi Cameron sam meni, da je film ogromno pridobil zaradi tega. "Ko ljudje doživijo nekaj, kar je zelo močno, želijo to deliti z drugimi. Želijo pograbiti prijatelja in ga pripeljati s sabo, da bo tudi on lahko užival. Želijo biti tisti, ki bodo prijatelja obvestili o stvari, brez katere ne more živeti. To je bila skrivnost Titanikovega uspeha," je pojasnil.

In kaj je ljudi tako pritegnilo? Ljubezenska zgodba, prepletena z osupljivimi, prej še nevidenimi posebnimi učinki, poleg tega pa še kopica pravilno sestavljenih elementov.

Zakaj je Titanik tako obnorel in obsedel ljudi?

Za to obstaja več razlogov. Prvi je seveda, da gre nedvomno za osupljivo ganljiv film, ki se globoko dotakne posameznika. Titanik je epska romanca, prepletena v epsko katastrofo. 

Da, res je imel mladega sanjskega Leonarda DiCapria, ki je igral popolnega idealiziranega dečka iz nižjega sloja, ki je osvojil srca najstnic. Imel je tudi neverjetne posebne učinke, kombinirane s klasično na propad obsojeno romanco. A ta ljubezenska zgodba je bila tako velika, prignana do takšne skrajnosti, da je bila že boleče ganljiva. Ljubezenska zgodba, ki je zaigrala na prava čustva pri ljudeh.

Recept za uspeh, a nihče ga ni tako zelo dobro izkoristil kot Cameron. Uspelo mu je nepredstavljivo. Navdih za ljubezensko zgodbo, prepleteno s človeško izgubo, je našel v svojem navdušenju nad ladijskimi razbitinami. Eden izmed ključnih razlogov za tako velik vpliv filma je v načinu, s katerim Cameron vplete pravi Titanik, vodni grob, v svojo domišljijsko zgodbo. V prvi kadrih se namreč spustimo na dno, vidimo razbitine, to daje filmu težo. Vidimo pravo ladjo, ki je resnično potonila in s sabo vzela resnična življenja.

Čeprav vemo, da je zgodba para izmišljena, hkrati vemo, da 1557 smrti ni izmišljenih. In ker vidimo resnične razbitine, nas boleče opomnijo na smrt, zato se nas film že tako izjemno dotakne, še bolj pa seveda epska ljubezenska zgodba.

K uspehu filma je torej nedvomno ogromno prispevalo to, da temelji na resnični zgodbi, resnični tragediji, v kateri je umrlo ogromno ljudi. Začetni kadri filma nam dajo to dobro vedeti in ne skrivajo neizbežnega tragičnega konca, saj najprej plujemo po razbitinah nekdaj mogočne ladje, ki je s sabo potopila toliko življenj, toliko zgodb, toliko ljubezni.

Prav tako je čar filma v tem, da ne izpostavlja samo tragične smrti enega junaka, ampak je prepoznal usode vsakega izgubljenega življenja. Že v začetnih kadrih vzpostavi zavedanje, da je bilo prav vsako življenje izgubljeno tragično in nepravično, prav tako kot usoda glavnih junakov.

Ko torej med filmom jočemo, ne jočemo (le) zaradi Jacka in Rose, temveč z mamo, ki otroku pred že otipljivo smrtjo bere pravljico; jočemo zaradi ostarelih zakoncev, ki se odločita, da bosta, namesto da bi bežala, legla skupaj k večnemu počitku; jočemo z glasbeniki, ki iz srca igrajo, dokler jih ne zalije voda, jočemo za vseh 1517 žensk, moških in otok, ki jih je ladja namesto na nepozabno potovanje popeljala na dno morja.

"Zaradi teh prvinskih trenutkov, za ta briljanten natančen prikaz tega, kako se je ladja potapljala … je Titanik še vedno čudovito močen del filmskega sveta, eden izmed najboljših filmov devetdesetih in eden najboljših visokoproračunskih uspešnic vseh časov," so zapisali vneti oboževalci pri Movieonestaffu.

Ne osupljiva uspešnica, ampak absolutni fenomen

V nasprotju s sodobnimi uspešnicami fame okoli Titanika niso ustvarile masivne oglaševalske kampanje, temveč prav nasprotno, pred premiero so film spremljala negativna pričakovanja. Ampak film je ljudi spravil v ekstazo in postal je hit, velik hit in končno fenomen. Ljudje ga niso samo pogledali in priporočili prijateljem, ampak so ga šli – čeprav traja več kot tri ure – gledat v kino še (vsaj) enkrat.

Alexandra Keller pravi, da je uspeh filma odvisen od trenutne kulture in vzorcev potrošnje, v devetdesetih pa je Titanik uspel s kombinacijo spektakla na ekranu, napete akcije, zanimivih karakterjev in epske drame.

"Titanik je čudovito zabavna in nenavadno močna drama. Vseeno mi je, ali je bila pesem My Heart Will Go On preigrana do mere, da je postala sama sebi parodija. Ni mi mar, ali je Billy Zane kanček pretiran. Ni mi mar, da film nima dialoga, ki bi ga citirali hipsterji, in ni mi mar, če se film ne opravičuje za to, da je melodramatičen. To je čudovit primer, kako se naredi čudovito uspešnico, s poudarkom na osebah in zgodbi bolj kot na spektaklu, čeprav je spektakel predstavljen hkrati kot dih jemajoča groza in tehnična popolnost," je navdušen oboževalec na portalu Movieonestaff.

Film je (bil) ne samo uspešen in priljubljen, ampak so ljudje čutili pristno in iskreno navdušenje, pravi Roger Ebert in dodaja: "Slišim toplino v glasovih, s katerimi ljudje opisujejo film, in vidim sij v njihovih očeh. Titanik se jih dotakne."

Titanik je udaril na čustva množic ravno na pravi način, združil je ogromno ravno pravih elementov, ki so se poklopili na ravno pravi način, bil je resničen presežek, podkrepljen z vrhunsko glasbo. Njegovo srce bo nedvomno šlo naprej in naprej in naprej …