'Slovenski film je v zelo dobri formi'

O budžetih nekih evropskih filmov lahko pri nas le sanjamo

Da slovenski ustvarjalci žanjejo takšne uspehe, kljub na ravno rožnatem področju na področju filma, Prosenčeva pripisuje predvsem dobrim idejam, mednarodnim sodelovanjem in večletnemu delu in programskim usmeritvam Slovenskega filmskega centra. "Kljub slabemu finančnemu položaju slovenskega filma imajo avtorji dobre ideje, ki jih pogosto razvijajo na mednarodnih platformah. Velikokrat so projekti že v tej fazi lepo sprejeti, kar jim tudi olajša pot, ko so filmi dejansko posneti. Najbrž je uspeh med drugim tudi posledica večletnega dela in programske usmeritve Slovenskega filmskega centra, pri čemer velja omeniti, da je le-ta z uvedbo posebnega razpisa za prvence odprl vrata novim avtorjem, ki so tako dobili možnost, da so se predstavili s svojimi filmi ob boku s starejšimi slovenskimi režiserji, ki so v tujini že bili uspešni," je za 24ur.com povedala scenaristka in režiserka.

Poleg Slovenskega filmskega centra je glavni vir sredstev za filme še Televizija Slovenija. Ker so ta sredstva omejena, veliko filmov nastane kot mednarodna koprodukcija. "Vendar pa, če film zahteva večji budžet, ne pomaga niti to, saj sredstva, ki jih prinesejo koproducenti, ne smejo presegati polovice (da Slovenija ohrani večinsko koprodukcijo). Kar pomeni, da slovenska sredstva posledično omejujejo tudi sredstva, ki jih koproducenti pridobijo v svojih državah. In o budžetih nekih evropskih filmov lahko le sanjamo," prav Prosenčeva.

Režiserka in scenaristka je sicer s samim načinom razdeljevanja sredstev, ki je podoben kot v ostalih državah, načeloma zadovoljna, je pa pri nas virov, iz katerih lahko pridobivajo sredstva, manj. "V drugih državah imajo poleg državnih tudi regionalne sklade in celo mestne, na primer Dunajski filmski sklad, kjer je možno pridobiti celo več sredstev kot na našem državnem ali pa mestni skladi na Hrvaškem, ki lahko prinesejo kakšen manjkajoči košček," pravi Prosenčeva.

Pomanjkanje financ lahko vpliva tudi na sam kreativni proces

Pomanjkanje financ lahko sicer – tudi nezavedno - vpliva na sam kreativni proces. "Če gledam kot scenaristka, je finančna situacija pomembna tudi za strogo kreativni del, zato, ker te prisili, da že pri pisanju nehote razmišljaš o tem oziroma iz scenarija odmisliš kakšne stvari, ki bi bile produkcijsko prevelike in posledično neizvedljive. To je seveda narobe in temu se poskušamo med pisanjem izogniti," nam je zaupala Prosenčeva.

Privatnih investitorjev pa pri nas ni. "V Sloveniji je trg tako zelo majhen, da privatnih investitorjev ni, zato je takšne komercialne filme smiselno iti snemat v večje države, kjer velikost trga omogoča privatnim investitorjem povračilo vložka in dobiček. Pri nas podjetja pomagajo kvečjemo tako, da dajo zastonj vodo, popust pri nočitvah ali kaj podobnega," nam je pojasnila Prosenčeva.

Režiserka in scenaristka sicer stanje v slovenski filmski industriji ocenjuje kot sprejemljivo, pozdravlja pa tudi uvedbo denarnih povračil tujim producentom za snemanje filmov in avdiovizualnih del v Sloveniji v vrednosti četrtine porabljenih sredstev. "S kreativnega vidika in uspešnosti je film slovenski film v zelo dobri formi. Glede na izredno malo število posnetih filmov ima Slovenija skoraj vsako leto vsaj enega, če ne več filmov, ki zakrožijo po svetu. Glede na to, v kakšnih razmerah so ti filmi producirani, pa bi temu zelo težko rekli industrija. Poleg tega je za to področje in za filme, ki niso prvenstveno komercialno naravnani - in kot vemo je država zavezana k sofinanciranju umetnosti, pa naj bo to gledališka, filmska ali katera druga - mogoče veliko bolj primeren izraz kinematografija. Mogoče pa se bo sedaj, ko so bile končno tudi pri nas uvedene denarne spodbude za tuje produkcije, odprla tudi industrija," nam je dejala Prosenčeva, ki jo je evropski spletni portal pred kratkim uvrstil med osem najbolj perspektivnih režiserk.

Slovenci smo uspešni tudi pri črpanju evropskih sredstev

Pomoč pri sofinanciranju, usposabljanju in izpopolnjevanju nudi tudi Center Ustvarjalna Evropa v Sloveniji (Creative Europe Desk – CED Slovenia), nacionalna informacijska pisarna, ki skrbi za promocijo programa EU Ustvarjalna Evropa in nudi podporo in svetovanje predstavnikom kulturnih, ustvarjalnih in avdiovizualnih (AV) organizacij, ki v obdobju 2014–2020 razvijajo projekte z evropsko dimenzijo. CED deluje v okviru Motovile – centra za spodbujanje sodelovanja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih ob podpori Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS. Podprogram MEDIA ima 14 razpisnih shem za sofinanciranje projektov na štirih področjih: podpora producentom, distribucija, promocija in razvoj občinstva ter usposabljanje in mreženje.

Vodja za podprogram media Sabina Briški nam je zaupala, da imajo uspešne projekte v večini ali vseh razpisnih shemah le redke države (praviloma velike oziroma države, ki imajo razvejano in razvito domačo podporo za avdiovizualno področje). "Francija je, na primer, edina država z uspešnimi projekti v vseh shemah, sledi ji Nizozemska, njej pa Belgija, Češka, Poljska in Švedska). Slovenija je zaradi specifik avdiovizualnega sektorja kategorizirana kot država z nizkim avdiovizualnim potencialom, njeni uporabniki pa se najbolj zanimajo za sheme, kot so: razvoj posameznih filmskih projektov (podpora namenjena izkušenim neodvisnim produkcijskim hišam, ki v sodelovanju z evropskimi kolegi razvijajo umetniško in produkcijsko kakovostno zasnovane filme z mednarodnim distribucijskim potencialom), distribucija tujih evropskih filmov v Sloveniji (9 od 10 evropskih filmov, ki jih imamo priložnost videti v domačih kinematografih, ima podporo medie za kroženje, pridobijo pa jo distributerji – pri nas jih je v smislu prijavljanja na media razpise aktivnih približno pet, in ti so bili v prvem polletju letošnjega leta na izjemnem drugem mestu v Evropi po številu podprtih projektov (10) v kategoriji selektivne distribucije), filmski festivali (letos imata podporo podprograma media festivala Kino Otok in Ljubljanski mednarodni filmski festival, medtem ko je bila Animateka zadnji dve leti edini slovenski festival s tovrstno podporo, med 50 drugimi festivali iz približno 30 držav)," nam je povedala Briškijeva.

Kljub temu da je konkurenca zelo visoka, smo pri razpisih precej uspešni. "Glede na majhnost sektorja je dejstvo, da zelo številčnih prijav na razpise v bistvu ni, saj imajo ti zelo specifične in vse bolj zaostrene kriterije oziroma konkurenco. Podprogram MEDIA je namreč centraliziran program, ker ni posebnih kvot za posamezne države, ampak projekti iz različnih držav tekmujejo med sabo in je posledično konkurenca izjemno visoka. Slovenija ima glede na podatke v prvih dveh letih (2014 in 2015) izvajanja programa Ustvarjalna Evropa 53,2 % stopnjo uspešnosti glede na razmerje prijavljenih in izbranih projektov in je s tem rezultatom 12. od 28 držav. Prav tako je polovica članov Art kino mreže (16 kinematografov po celi Slovenij), ki so kot člani združenja kakovostnega evropskega filma Europa Cinemas uspešni v črpanju MEDIA podpore za prikazovanje kakovostnih filmov in filmsko vzgojo. V velikih projektih, kjer Slovenija nima kapacitet za sodelovanje v vlogi vodje projektov (npr. razvoj občinstev, dostop do trgov), pa uspešno sodelujemo kot partnerji. Zavod Otok, organizator festivala Kino Otok, letos kot partner sodeluje v mednarodnem projektu filmske vzgoje AREM! skupaj z italijanskimi, hrvaškimi in romunskimi kolegi, Društvo slovenskega animiranega filma pa kot partner že tretje leto uspešno soorganizira koprodukcijski dogodek za animirane filme srednjeevropske regije, Visegrad Animation Forum," nam je povedala vodja za podprogram MEDIA.

V primeru razpisov, kjer smo uspešni oz. izpolnjujemo pogoje za prijave, običajno prevladujejo zasebna podjetja, kar je posledica razpisnih pogojev pri nekaterih razpisih (npr. zasebne produkcijske hiše in zavodi, filmski distributerji itn.); razpis za filmske festivale pa je odprt tudi za javne inštitucije, primer take je Cankarjev dom, ki je bil z LIFFe-om uspešen na razpisu za filmske festivale. Do prijave na druge razpise so upravičene tudi organizatorji filmsko-vzgojnih pobud in drugi izvajalci avdiovizualnih projektov. Do prijave pa niso upravičene fizične osebe in tiste organizacije, ki nimajo preteklih izkušenj na zadevnem področju. Istočasno se veliko posameznikov – filmskih ustvarjalcev z izkušnjami - udeležuje media podprtih usposabljanj in dogodkov za mreženje, ki so ključnega pomena za uspešno pozicioniranje na mednarodnem trgu, izpopolnjevanje znanj in veščin in mednarodno promocijo projektov ter navezovanje koprodukcijskih partnerstev. "Tu ne gre za razpise, ampak za več kot 60 različnih programov usposabljanja (večdnevnih seminarjev, pogosto štipendiranih) s podporo Ustvarjalne Evrope – MEDIA, ki zagotavljajo znanja, spretnosti in mrežo kontaktov za bolj kakovostno udeležbo v mednarodnih avdiovizualnih tokovih," nam je pojasnila Briškijeva.

Domače sofinanciranje ima pomemben vpliv na avdiovizualni sektor v kontekstu črpanja evropskih sredstev

Briškijeva ob tem opozarja tudi na izrazito fragmentacijo evropskega avdiovizualnega (AV) trga, jezikovno raznolikost, nenehne tehnološke spremembe in izginjanje tradicionalnih poslovnih modelov, ki jih ne nadomeščajo novi. "Slovenija poleg navedenega spada v kategorijo držav z nizko AV produkcijsko zmogljivostjo. Na ravni filmskega in avdiovizualnega področja je za nacionalno financiranje projektov pristojen Slovenski filmski center, javna agencija, ki ima na voljo v zadnjih letih okrog 4 milijone evrov letno (in ta podpora se vsako leto zniža). To v evropskem merilu zagotovo slabša pogoje za razvoj avdiovizualnih dejavnosti in konkurenčnost slovenskih projektov na mednarodnem področju. Dejstvo je, da ima domače sofinanciranje pomemben vpliv na avdiovizualni sektor v kontekstu črpanja evropskih sredstev, saj imajo posamezne media sheme lahko pozitivni učinek le v komplementarnosti z nacionalnimi podpornimi shemami. Dokazano je, da so v podprogramu MEDIA uspešne predvsem tiste države, ki so z raznolikimi spodbudami celostno uredile AV sektor (sektorju in trendom prilagojeni načini financiranja, različne podpore za usposabljanje AV profesionalcev, denarne spodbude za snemanje …). Slovenija se jim nekoliko prepočasi približuje: medtem ko je odlično, da je pred kratkim končno potrjena uvedba denarnih spodbud za tuje produkcije v višini 25 %, bi verjetno shema – ki je dejansko bila predlagana že nekaj let nazaj – imela ob takratni uvedbi pionirski značaj in večje oz. pravočasne gospodarske učinke, saj tovrstnih konkurenčnih mer v evropski soseščini še ni bilo toliko, kolikor jih je sedaj. Število držav, ki so med 2008 in 2014 uvedle denarne spodbude za snemanje na njihovih teritorijih, se je namreč po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija več kot podvojilo in zrastlo z 12 na 26, kar v praksi pomeni, da tovrstno ponudbo ima že veliko drugih evropskih držav ter so skorajda nujnost in ne več prednost posamezne države. Poleg tega bi bilo dobro prek štipendij (ki jih trenutno, razen v primeru Društva slovenskih režiserjev – DSR, na nacionalni ravni ni) načrtno in strateško spodbujati mednarodno specializirano usposabljanje slovenskih filmskih kadrov in doma ustvarjati pogoje za neformalne prakse in usposabljanja, kot je trenutno Scenarnica. Pomembno je tudi iskati načine za spodbujanje transmedijskih in digitalnih načinov produkcije ter novih talentov skozi mikroproračunske spodbude," poudarja Briškijeva.

Tudi po mnenju Prosenčeve bi morala za boljše razmere na filmskem področju primarno poskrbeti država, ki se mora zavedati pomena filma in mu omogočiti boljše pogoje. Nadalje pa vsi deležniki, ki so tako ali drugače vključeni v to področje, bodisi skozi eksploatacijo bodisi kako drugače. "Pri tem bi se lahko najbrž zgledovali po sosednjih državah, ki so v zadnjih letih zelo napredovale. Druga stvar, ki sicer ni povezana s samim financiranjem produdukcije, pa je filmska vzgoja, ki bogati kritični pogled in se posveča filmski pismenosti in posledično tudi razvija afiniteto do zahtevnejšega filma. Za začetek je za mlade gledalce dobro že spoznanje, da poleg filma, ki je zabava, ‘entertainment’, obstaja tudi film, ki je umetnost, film, ki odpira zahtevne teme, širi horizont in bogati. Temu se ogromno povečajo v tujini; Francija je odličen zgled, tam gledalci najbolj cenijo 'arthouse' filme, ki se po številu gledalcev postavljajo ob bok najbolj komercialnim hollywoodskim filmom. Ampak to je dolgotrajen proces in tudi v Sloveniji se temu vedno bolj posvečamo, naj bo to na raznih festivalih ali pa skozi program Art kino mreže," pravi Sonja.

Nekateri režiserji in scenaristi morajo ob svojih projektih opravljati še kakšno drugo filmsko delo

Pa se da z ustvarjanjem filmov pri nas sploh dostojno živeti? "Filmskih ustvarjalcev je veliko, filmov pa se posname zelo malo. Za režiserje in scenariste je mogoče to še posebej pereče vprašanje, ker je proces ustvarjanja zelo dolg, tako da nekateri ob svojih projektih opravljamo še kakšno drugo filmsko delo, kar je v redu, dokler te to ne ovira pri tvojem projektu," nam je povedala Prosenčeva, ki zadnji dve leti dela na projektu Zgodovina ljubezni, ki se bo snemal naslednje poletje - kot kaže zaenkrat - v koprodukciji s Hrvaško, Italijo in Norveško.

Poleg financ Prosenčeva pri svoje delu pogreša predvsem mirne in stabilne razmere na tem področju na nivoju države. "Pogrešam razmere, ki (zaradi vmešavanja politike) ne bi povzročale skrbi tujim koproducentom in jih kdaj pa kdaj tudi odganjale. Tako so se zatresla tla v prvi polovici poletja, in hitro so priletela zaskrbljena vprašanja tujih partnerjev. Slovenski film je dobro oziroma vedno bolje vključen v mednarodni prostor, kar nam omogoča kvalitetno delo in vsak pretres temu škodi," opozarja Prosenčeva.