Kaj nam lahko pove že samo pogled v nebo?
Blaž: Veliko! Če hočemo dobro napoved, moramo čim bolj pozorno opazovati vreme. Večina vremena pa se dogaja visoko v ozračju, nekaj tudi pri tleh. Posebno pomlad in poletje je čas, ko lahko z gibanjem in rastjo oblakov določimo, ali bo deževalo.
Aleš: Za krajše časovno obdobje, torej do nekaj ur naprej, marsikaj. Za vreme za naslednji dan oz. še za kakšen dan naprej pa razen redkih izjem praktično ničesar.
Dobita kdaj kakšno bolj kompleksno vprašanje, kot je 'ali vreme bo?'
Blaž: Redko (smeh). Takšna bolj zapletena vprašanja pogrešam. Večinoma se v vprašanju že na pol skriva odgovor. Vreme je kompleksen sistem, ki ga moramo v napovedi vsaj deloma poenostaviti. Težava nastane, ko preveč poenostavimo, s tem pa zgubimo pomembne informacije. Veliko napovedi se zaradi tega zdi napačnih. Kako predstaviti vreme na preprost način brez izgube pomembnih informacij je vsakodnevni izziv. Pri tem nam nove grafike in dodatne razlage pridejo še kako prav.
Aleš: Zelo pogosto, sploh od ljudi, ki me poznajo bolje ali pa imajo vsaj malo več "pojma" o vremenu. Lažje je odgovarjati na bolj specifična vprašanja, kot na zelo splošna.
Nazadnje ste se skupaj z voditelji tako lotili vprašanja, kako nastane mavrica?
Aleš: Tako je. Fizikalno gre za lom in odboj svetlobe znotraj vodnih kapljic in v zraku ...
Oba sta nad vremenskimi pojavi navdušena, odkar sta bila otroka. Temu sta posvetila tako svoje izobraževanje kot prosti čas. Najbrž sta pravi naslov za vprašanje, ki nam ga je poslal bralec, in sicer koliko vrst oblakov poznamo?
Aleš: Števila ne vem, je pa deset rodov oblakov, potem so še podvrste. Se pa delijo oblaki po višini, na kateri se nahajajo: nizki, srednji in visoki. In po obliki: cirusi, stratusi in kumulusi. Najbolj "znan" je zagotovo nevihtni oblak, ki je imenuje kumulunimbus in je podoben nakovalu. Ljudje poznajo tudi kumuluse ali kopaste oblake (ovčice). Ko dežuje več časa, pa je nad nami nimbostratus. Recimo danes je nad nami oblak, ki prinaša obilnejše padavine, ki bodo trajale predvidoma nekaj dni. Po tem pa se bo dokaj shladilo in šele postopoma segrelo, zato pripravite toplejša oblačila.
Blaž: Vseh je zelo veliko in se jih še dodaja v atlas oblakov. Najbolj znane oblike so cirrus, stratus in cumulus.
Razlage v četrtkovi rubriki vreme so namenjene gledalcem za lažje razumevanje in prepoznavanje vremenskih pojavov na ljudski način s slikovitim grafičnim prikazom. Na katera vprašanja bi vidva rada odgovorila in jih pojasnila?
Aleš: Ali ste vedeli, da sonce ne segreva ozračja, ampak se zrak segreva od tal? Ali ste vedeli, da "na soncu" ne moremo izmeriti temperature in da je za popoldanske plohe potrebno dopoldansko sonce. Ali pa to, zakaj je najhladnejši del dneva tik po sončnem vzhodu.
Blaž: V rubriki bodo tudi zanimiva zgodovinska dejstva, kot na primer, da se najmočnejši vremenski pojav, imenovan tornad,o skoraj vsako leto pojavi tudi pri nas. Bomo pa tudi malo predvidljivi. Zaradi podnebnih sprememb namreč lahko pričakujemo, da bodo v prihodnosti nekateri pojavi bolj izraziti kot so suša, ekstremne temperature, nalivi, mrazišča.
