28. Liffe: O telesu in duši

Morda malce nepričakovano, a Madžarska ponuja enega najboljših filmov v izboru letošnjega Liffa. Če so v zadnjih letih s filmskimi biseri blesteli madžarski sosedi Romuni, je sedaj morda čas za madžarsko "dobo". Za režiserko, 61-letno Ildiko Enyedi film O telesu in duši ni prvenec, je pa imela dolg, skoraj desetletni premor, kar se tiče režije, zadnji celovečerni film je posnela pred 18 leti. A se je izplačalo počakati, saj sta ideja za vsebino in realizacija izvrstna.

Da je film O telesu in duši nekaj posebnega, priča že kraj dogajanja, to je klavnica za goveda. Mario (igralka Alexandra Borbely) zaposlijo kot nadzornico kakovosti mesa. Je zelo natančna, drži se pravil in da, je malce neobičajna (uči se čustvenega odzivanja, je asocialna, težko se vključi v družbo, ...). Finančni direktor podjeta Endre (Geza Morcsanyi), ki ima lažjo telesno hibo, je podobno kot Maria samotar. Splet naključij združi oba, ko izvesta, da oba vsako noč sanjata iste sanje... A sanje so nekaj, življenje in interakcija "v živo" pa nekaj povsem drugega, bolj kompleksnega.

Ljubezenska zgodba iz klavnice ponudi vrhunsko igro tako obeh glavnih akterjev, kot tudi preostale ekipe z zanimivimi stranskimi liki. Režiserska uspešno krmari med zabavnimi, humornimi trenutki in tistimi, ko človeku postane neprijetno ob surovi realnosti. Tudi zaradi posnetkov iz klavnice iz neposredne "proizvodnje", kar tudi nosi pomembno sporočilo, čeprav je gledalcu bolj neprijetno, ko vidi človeško kri. A ni vse zapisano v tako črnih tonih, kot morda izgleda, saj je končno sporočilo sila optimistično in pozitivno. Vredno je (po)iskati sorodno dušo, ki se, kot je običajno, pokaže, ko najmanj pričakuješ. Pustimo si sanjati...

"Toliko znakov obstaja, da si moramo življenje spremeniti v ožjem in širšem pogledu. Zasebno življenje je zelo povezano z družbenim ustrojem, kot da bi bila medsebojno odvisna. Ko razmišljamo o zasebnem življenju, moramo pomisliti tudi na družbeno organiziranost. Če živiš v okoliščinah, ki ne dopuščajo polnega življenja, nekako zboliš. Družba za to poskrbi. Morda obiščeš terapevta, ali začneš piti, ali pretepaš svoje bližnje, kar koli. To so znaki, da ni vse v redu! Moja protagonista se v svoji koži ne počutita dobro, zato se zapreta vase," je o filmu, ki je letos zmagal na enem od večjih filmskih festivalov na svetu, Berlinaru in je madžarski kandidat za Oskarja, dejala režiserka.