Nič več filmi v kinematografih, trend so nadaljevanke na spletu

V samo zadnjih šestih letih se je število ljudi, ki dostopajo do plačljivih video vsebin in storitev videa na zahtevo po svetu podvojilo. Skoraj vsak sedmi zemljan danes preko spleta dostopa do njih, ugotavlja analitska hiša IBC. In čeprav globalni igralci poberejo večino denarja teh uporabnikov, IBC ugotavlja, da so lokalni ponudniki z odiginalno vsebino tisti, ki si od sprememb gledalčevih navad lahko obetajo največ.

V Sloveniji je med storitvami največja in najbolj uveljavljena VOYO in tudi pri njih ugotavljajo, da je zasuk v produkcijo originalne vsebine tisti, ki bo zaznamoval poslovne modele televizijskih postaj in ponudnikov vsebine v prihodnje. "V smislu vsebin so tudi ponudniki videa na zahtevo ugotovili, da zgolj knjižnica licenciranih video vsebin ni dovolj in da je glavno gonilo priljubljenosti izvirna lastna produkcija. V to smer od leta 2015 gre tudi naš VOYO, ki bo v bodoče na tem področju samo še bogatejši, denimo s serijo V dvoje I, II, Skečoholiki I, II, ali oddajo Alfa Mikič," ugotavlja Blaž Bezek, na Pro Plus odgovoren za VOYO.

Od filmov k nadaljevankam

Se pa spremembe dogajajo tudi na področju izvirne vsebine. Novi ponudniki namreč bolj kot v produkcijo celovečernih filmov vlagajo v razvoj nadaljevank in serij. Tako so v ZDA v letošnjem letu sproducirali že preko 500 izvirnih serij, ki se v veliki meri distribuirajo tudi preko storitev videa na zahtevo. To je dvakrat toliko, kot so jih sproducirali pred denimo petimi leti. "Razlogov je več. Če so še pred desetletjem nadaljevanke bile smatrane kot inferiorne, so danes produkcijsko na enaki ravni kot filmi. Vizualni in pripovedni napredek je izjemen, liki in zgodbe se lahko večplastno razvijajo in gledalce povsem zasvojijo skozi več sezon," pravi Bezek, ki poudarja, da število sproduciranih filmov v enakem obdobju pada.

Razlog? Način razmišljanja filmske industrije, ki filme vedno najprej ponudi kinematografom. "Šele čez 1 -3 let so studijski filmi na voljo za predvajanje na TV postajah ali videu na zahtevo, tako da je njihova aktualnost nižja, obisk v kinematografih pa upada," dodaja.

VOD ni zgolj domena mladih

Čeprav po podatkih britanskega Ofcoma kar četrtina mlajših od 25 let dostopa do vsaj ene storitve videa na zahtevo, video na zahtevo nikakor ni več le domena mladih. Tudi pri nas. "Drži, da so mladi zgodnji inovatorji, a še vedno večino ogledov nadaljevank opravijo na TV sprejemnikih. Na Voyo so najbolj prisotni mladi v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih ter mlade družine. Vsebine, ki jih ponujamo so namenjen različnim okusom in gledalcem, tako da so tudi starejše skupine gledalcev zelo prisotne in dnevno spremljajo VOYO," pravi Bezek.

Posebno pomemben bo za razvoj storitev videa na zahtevo tudi premik na druge naprave. Uporabniki še vedno večino videov pogledajo na osebnem razčunalniku, a se delež tistih, ki za dostop uporabljajo mobilni telefon ali aplikacijo na pametni televiziji povečuje. In to bo pomenilo tudi segmentacijo vsebine. Na mobilnih telefonih je tako čas, ki so ga uporabniki pripravljeni nameniti ogledu video vsebine krajši od časa na osebnem računalniku, zato bodo, napoveduje Bezek, v prihodnje najbrž prišli tudi drugačni formati serij. Denimo serije, ki bodo imele več delov, ti pa bodo dolgi tudi vsega 5 minut.

Šport je velik biznis

Po napovedih analitikov se rast spletnemu videu obeta tudi na področju športnih vsebin. A za razliko od dostopa do ostalih video vsebin uporabniki šport spremljajo v živo, kar predstavlja poseben izziv za operaterje. Kot pravi Bezek za velike športne dogodke, ki jih prenašajo na VOYO, kot so denimo nogometne tekme Lige Prvakov ali boksarske dvojobe najemajo dodatne kapacitete, da prenos poteka nemoteno, a so številke vseeno izjemne. "Ob takšnih dogodkih, kot je bil boksarski spektakel Anthony Joshua vs. Vladimir Kličko, z naše strani beležimo promet prek 24Gbps," pravi Bezek. Za primerjavo - to je kar 120-krat večja kapaciteta, kot jo lahko dobite v vašem gosodinjstvu, tudi če imate dostop do optičnega omrežja.