Kuharski navdušenci boste danes na POP TV na svoj račun prišli kar dvakrat!

Tereza Poljanič: Namenjena je vsem tistim, ki se želijo naučiti novih metod priprave zdrave prehrane. Predstavljam uravnotežen način prehrane, ki je za vsakega posameznika seveda drugačna. Predstavljam svoj način, ki pa je lahko izhodiščna točka za vsakega, ki želi poiskati svojo zdravo kulinarično identiteto.

Polona Požgan: Polona ga žge je družinska oddaja, tako da že ime samo pove, komu je primarno namenjena. 

Si imela kaj treme pred kamero ali ti je bilo kuhati pred njo povsem enako kot sicer?

Tereza Poljanič: Imela sem mešane občutke, predvsem navdušenje z veliko količino treme. Kuhati pred kamero je popolnoma drugače kot doma, kjer se lahko zalomi, ne da bi kdo opazil. 

Polona Požgan: Povsem enako kot sicer nikakor ne more biti, ker je v moji kuhinji takrat, ko snemamo, poleg mene še minimalno osem ljudi. Ko kuham sicer, pa sem v kuhinji sama oziroma v zadnjem času imam na pultu poleg sebe 7-mesečnega nadzornika. (smeh) 

Se še spomniš svoje prve jedi, ki si jo pripravila? Se ti je jed posrečila?

Tereza Poljanič: Nikoli ne bom pozabila prvih piškotov, ki so romali naravnost v koš. In pa mojih prvih mafinov. Ker sem malo neodločna, sem takrat izbirala med dvema receptoma. Odločila sem se, da 'pametno' združim kar oba v enega. Tudi to je bila prava polomija!

Polona Požgan: Se spomnim. Mislim, da sem bila v tretjem razredu osnovne šole, ko sem prvič sama naredila čokoladni puding. Iz vrečke seveda. Danes bi rekla, da se ni ravno posrečil, spomnim se namreč, da sem se borila z grudami, ki so plavale v njem. 

Kaj je tvoja specialiteta? Nam lahko zaupaš recept zanjo?

Tereza Poljanič: Moja specialiteta je rdeč vegi burger, ki je narejen iz rdeče pese, sušenih paradižnikov, sveže bazilike ... Vsi, ki so ga do zdaj preizkusili, so padli naravnost na zadnjico od navdušenja, vključno s tistimi, ki so zapriseženi 'anti-vegi'. Drugi moj takšen hit je bogato mehak bananin kruh brez moke, prelit z domačim medom ali pa dvojno čokoladna torta, dokončana z avokadovo glazuro ... Več pa v oddaji!

Polona Požgan: Zagotovo rižote. Skrivnost je v arboriu rižu, ki vase dobro vsrka vse tisto, kar mu ponudiš. Druga skrivnost je v vztrajnem, mirnem in nežnem mešanju riža, ki ga zalivam z govejo ali zelenjavno osnovo. Če se le da, narejeno doma. Rižu dodajam zajemalko po zajemalko tekočine, dokler ene ne posrka, druge ne dodam. Katera je moja najljubša verzija rižote, pa bodo gledalke in gledalci lahko prebrali v knjigi Polona ga žge, ki bo izšla konec oktobra. 

Tereza Poljanič: V kulinarični šoli v Los Angelesu, kjer sem diplomirala in pridobila naziv presna mojstrica (raw chef), sem ustvarila čisto unikaten presni soufflé. S tisto pravo tekočo čokolado znotraj in prelivom iz bele presne čokolade. Recept je veganski, brezglutenski in brez belega sladkorja.

Polona Požgan: Ne lotevam se ravno molekularne kuhinje, tako da strašno zahtevnih jedi ne pripravljam. Morda je bila najbolj zahtevna kakšna torta, pri kateri biskvit ni narasel dovolj, da bi jo trikrat prerezala. Ker sem po naravi precej temperamentna, včasih roma kakšna jed v 'koš', še preden jo postrežem. 

Si za katero jed dobila kakšno posebno pohvalo?

Tereza Poljanič: Presni soufflé je postal v nekaterih restavracijah na Novi Zelandiji, kjer sem ga predstavila, velika uspešnica in dobila sem precej mamljivih ponudb, da ga razkrijem, a sem se odločila, da bo za nekaj časa ostal še skrivnost. To bo eden izmed tistih receptov, ki bo ostal v mojem družinskem krogu. Mogoče za vnuke, da bodo lahko rekli: "Uuu, a se spomniš tiste noro okusne in zdrave sladice, ki nam jo je včasih delala babi Tereza? Pa še vedno ne najdemo recepta hehehe!" Hja, jaz bom predajala znanje o malo bolj drugačnih 'poticah in flancatih'.

Polona Požgan: Za marsikatero. Največ mi štejejo pohvale moje družine in prijateljev, ki so tudi redni konzumenti mojega ustvarjanja. Letos poleti sem skoraj vsak teden 'spekla' kakšno presno tortico, tako da so bile sveže in lahke sladice pri nas doma zagotovo zvezde letošnjega poletja. 

Tereza Poljanič: Dragemu verjetno tiste neuspešne piškote, bodoči tašči pa mafine haha! 

Polona Požgan: No, to je pa že kar nekaj let nazaj. (smeh) Ne vem, s čim sem najprej jaz postregla njemu, vem pa, s čim je on meni. Na jedilniku so bili ravioli z jurčki. Strašno dobri, tako da se zdaj, ko odgovarjam na to vprašanje, sprašujem, zakaj mi jih ni pripravil še kdaj od tistega dne do danes. Zanimivo, ko zdaj razmišljam, se tudi ne spomnim, kaj je bila prva jed, ki sem jo skuhala za taščo, spomnim pa se seveda, kaj je ona meni. Bil je kak dan pred božičem, jedli smo dunajce in francosko solato in kljub temu, da je tašča odlična kuharica, nekako nisem imela apetita. (smeh) 

Katero kuhinjo imaš najraje (japonsko, kitajsko, francosko, italijansko, rusko, slovensko …)?

Tereza Poljanič: Zdaj, ko živim na Novi Zelandiji, kjer imamo na voljo res veliko izbiro svetovne kulinarike, lahko priznam, da mi je slovenska najbolj pri srcu. Zelo pogrešam kvalitetne domače jedi, ki jih znamo ustvariti Slovenci.

Polona Požgan: Italijansko. Ker je v osnovi zelo preprosta oziroma, ker lahko z osnovnimi, preprostimi sestavinami, ustvariš raj na Zemlji.

Obstaja kaj, česar nikoli ne bi poskusila?

Tereza Poljanič: Pri prehrani sem čisto preveč radovedna, da česa ne bi poskusila. 

Polona Požgan: Marsikaj. Nikoli še nisem jedla vampov, čeprav ne morem ravno trditi, da jih ne bi nikoli poskusila. Sicer pa ne maram sveže čebule in svežega česna, čeprav ju dodajam v skorajda vsako jed in ju imam strašno rada, ko sta 'obdelana'. 

Kaj si do zdaj najbolj nenavadnega zaužila? Ti je bilo dobro ali si pljunila ven?

Tereza Poljanič: Hm, nedavno sem na Cookovih otokih preizkusila različne sadeže, ki sem jih videla prvič v življenju. Bili so neverjetno okusni … polni sonca!

Polona Požgan: Ne, nikoli ne bi pljuvala hrane okoli sebe. Na enomesečnem potovanju po Kitajskem sem po mojem pojedla marsikaj takega, česar ne bi pojedla ravno z veseljem, če bi točno vedela, kaj jem. (smeh)