Kozoletov film Nočno življenje prejel izjemne ocene tujih filmskih kritikov

V soboto, 9. julija se je v Karlovih Varih zaključil 51. mednarodni filmski festival, na katerem je režiser Damjan Kozole prejel nagrado kristalni globus za najboljšega režiserja za celovečerni film Nočno življenje. Nagrado je Kozoletu podelila petčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval znani italijanski pisatelj in scenarist Maurizio Braucci.

Film Nočno življenje je poleg nagrade za najboljšo režijo prejel tudi izjemne ocene filmskih kritikov.

Britanski filmski kritik Allan Hunter, ki je film ocenil za revijo Screen International, je bil nad filmom navdušen: "Nočno življenje, spretno narejen in zastavljen kot spodobno skromen triler veterana med slovenskimi režiserji, Damjana Kozoleta, razkriva, da so telesne poškodbe precej manj zaskrbljujoče kot grožnja uničenega ugleda. Osrčje drame so resnični dogodki, na katerih je zgrajena zgodba, ki raziskuje nasilen napad in naraščajoča ugibanja o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Prepričljiva igra protagonistke Pie Zemljič kot tesnobne, pretresene in izčrpane žene in precizno uravnotežena mešanica skrivnosti in moralne dileme naredita iz filma Nočno življenje zanimivo in ljudem dostopno filmsko pripoved, ki se ji obeta lepa prihodnost na festivalih. Kozole zelo odmerjeno gradi napetost in pokaže, kako se skrbi prevešajo od tega, kaj se je dejansko zgodilo temu nesrečnemu človeku do vprašanj, v kakšne sprevržene dejavnosti se je morda zapletel ... Odlična kamera Miladina Čolakovića prizemlji film v območje somraka, praznih bolnišničnih hodnikov in opustelih ulic, ki so prizorišče mračnih dogodkov, ki se odvijajo pod plaščem noči v urah, ko mesto spi. Vizualna podoba in scenarij s svojo senzibilnostjo spominjata na film noir, v katerem en sam incident preraste v simbolno podobo sodobnega sveta, v katerem je umor človeka nekaj tako preprostega kot objava mnenja na Twiterju ali osvežitev profila na Facebooku." Hunter svojo kritiko zaključi z ugotovitvijo: "Sploh me ne bi presenetilo, če bi ta film v prihodnosti doživel remake oziroma novo verzijo za angleško govoreče občinstvo. Morda z Julianne Moore v vlogi Lee?"

Ameriški kritik Alonso Duralde pa je za spletni portal The Wrap zapisal: "Zarote, ki jih ne vidimo, so najbolj zastrašujoče in prav prisotnost nevidnih sovražnikov preveva slovenski triler Nočno življenje z nenehnim občutkom groze. Režiser Damjan Kozole (Slovenka, Rezervni deli) morda ne postreže z enako močnimi prijemi kot filmi, ki jih zadnje čase zasledimo v romunskem novem valu, npr. Smrt gospoda Lăzărescuja in podobni, ki so mi prišli na misel, ampak tako Kozole kot montažerja Jurij Moškon in Ivo Trajkov vešče poskrbijo, da je zgodba ves čas napeta. To je zgodba, ki se odvije v eni sami vznemirljivi noči. Kozole in soavtorja scenarija Ognjen Sviličić in Urša Menart pošiljajo Leo v različne temačne predele mesta, da bi sestavila mozaične koščke dogajanja tega večera, ki so pripeljala do anonimnega političnega atentata na njenega moža. Direktor fotografije Miladin Čolakovič v celoti izkoristi slepečo nočno razsvetljavo in dolge bolnišnične hodnike za poudarjanje občutka groze in nespečnosti. Zemljičeva je večino filma v ospredju, skozi njeno središčno vlogo pravzaprav spremljamo zgodbo, ona je naše oči in naša ušesa. Njena vloga ni bahata, prej nasprotno, ampak vzbudi naše sočutje, ko tvega in se postavi na stran svojega moža, s katerim trenutni sploh ni v dobrih odnosih."

Vladan Petković, kritik evropskega filmskega spletnega portala Film New Europe je zapisal: "To ni film o določenih osebah, niti film o določenem vrsti dogodka. Pripoveduje o tem, kako se lahko pravni sistem in javna sfera sodobne evropske družbe obrneta proti kateremukoli posamezniku. V prenesenem pomenu to velja tudi za naša delovna mesta, ki so predmet številnih sistemizacij in pravilnikov, a jih kljub temu lahko zelo enostavno izgubimo; velja tudi za neštete kanale obveščanja in izražanja, ki so podvrženi vladnemu nadzoru in pod skrbnim drobnogledom bojevnikov za moralne vrednote in pravičnost. V takem ozračju lahko vsak naš gib privede do neprijetnih ali celo nevarnih posledic. To je razlog, zakaj si Kozole vzame čas, da natančno zajame vsa dejanja in vse podrobnosti zgodbe, od trenutka, ko trojica mladih najde Milana na ulici, do jutra, ko Lea še zadnjič govori s kirurgom. Ponudi nam natančen vpogled v Leino preizkušnjo, v kateri je strah edino stalno prisotno čustvo. Kozole je naredil film, ki omogoča občinstvu, da si samo postavlja prava vprašanja o svojem položaju v družbi in - morda še pomembneje - da gledalcem nudi priložnost, da ugotovijo, kakšna čustva to vzbuja v njih. Čeprav neprijetni, so to zelo konkretni občutki, ki nam povedo enako veliko o naši okolici kot o nas samih."

Znana srbska filmska kritičarka Dubravka Lakić pa je v dnevniku Politika zapisala: "To je najboljši Kozoletov film. Konsekventen v izvedbi tako režijskega kot celostnega estetskega koncepta, z natančno izdelanimi liki in z izjemno glavno igralko Pio Zemljič ter vrhunsko kamero znanega srbskega direktorja fotografije Miladina Čolakovića."