

Velika ikona v obliki skrivnostnega Batmana se je bralcem čisto prvič predstavil v 27. številki stripa Detective Comics, ki je izšla maja leta 1939, v 33. številki pa je bil prvič opisan tudi njegov izvor (številka 27, v kateri nastopa Batman, je bila leta 2010 prodana za kar 850 tisoč evrov). Če si je ustvarjalec Bob Kane Bat-Mana (Batman postane kasneje) predstavljal kot temno figuro noči, ki išče maščevanje, pa je bila serija, ki na današnji dan praznuje že častitljivo petdeseto obletnico (12. januar 1966) bolj radoživa, poskočna in predvsem zabavna, prava zmes nenavadnih komičnih vložkov in poučnih naukov za otroke in mlade.
William Dozier, oče serije, ki stripov o Batmanu sploh ni bral, se je odločil, da bo serija gradila na komičnih zgodbah in bo vizualno zelo pop-art teatralna. Veliko besede pri ustvarjanju pa je imel tudi scenarist Lorenzo Semple: "Mislim, da je Batman najboljša stvar, ki sem jo kdajkoli napisal. Vključno z velikimi hollywoodskimi filmi. Kot celota sta serija in film izpadla natančno tako, kot sem si ju zamislil, res ne bi mogel biti bolj navdušen." Čeprav na prvi pogled lahkotna serija, pa je vseeno stripu naredila uslugo in ga dobro posnemala, na trenutke celo nadgradila, vse od norih zlobnežev, ki so v seriji resnično dobili svojo vlogo, do preprostih, svetlih barv, ki so posnemale sam strip.
Batman "special guest villains". Burgess Meredith, Cesar Romero, and Frank Gorshin, 1966. pic.twitter.com/LGiqkWsUTS
Seveda se je morala že prva (uvodna) epizoda (Hi Diddle Riddle) začeti teatralno, Batman je pač moral takoj v akcijo in se lotiti zlikovca. Prvi zlikovec, ki mu je prekrižal pot, je bil Riddler, kasneje so sledili še ikončni zlikovci, kot so The Joker, the Penguin, Mr. Freeze ter Mad Hatter, ekipi pa se je pridružila tudi Catwoman. Že v prvi epizodi pa so hoteli gledalce opozoriti na nekaj. Policisti so namreč Batmana ustavili, kajti menili so, da je Batman malce pregloboko pogledal v kozarec – v diskoteki si je namreč naročil velik kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka, ki ga je natakar poimenoval kar Batman special, toda v kozarcu ni bil samo pomarančni sok ... in zaradi tega vestni policisti zahtevajo ključe avtomobila, Batman pa kot odgovoren državljan to tudi stori. Ste tudi v gledalci tako vestni? Le zgledujte se po Batmanu ... je bil nauk serije.
Batmana je v seriji upodobil igralec Adam West, ki je kljub temu, da je bila – resnici na ljubo, nekakšna kičasta parodija, v samo igranje vnesel tudi kanček ironije. Serija je bila na začetku zelo priljubljena, tudi po zaslugi Boom! Ka-Pow! Zap! Bof! Uggh! Splatt! Thwacke! in Bam! nalepk ter glasbe, ki je šla zelo dobro v uho – na, na, na, na, na, na, na ... Batman!. Med prvo in drugo serijo so celo posneli film, toda ko je seriji padla priljubljenost, so jo s 120 epizodo zaključili. Ker je Batman zaradi serije hitro dobil nalepko šaljivca, sta po letu 1969 risar Neal Adams in pisec Dennis O'Neil naredila vse, da bi Batman znova pridobil sloves temnega viteza, kar je kasneje tudi postal (še posebno v The Dark Knight Returns iz leta 1986, ki ga je pisal priznani Frank Miller).
Temačnejšo podobo je kasneje dobil končno tudi na filmskem platnu, ko ga je v roke dobil samosvoj režiser Tim Burton, mesto Gotham je postalo temačno, gotsko mesto, vsi junaki in anti junaki pa so za seboj imeli tragično zgodbo, ki jih je pahnila v vrtinec maščevanja. Sledila so nova nadaljevanja in čeprav so pod masko drugi obrazi, je Batman še vedno tu, v najnovejšem nadaljevanju bo stal celo nasproti Supermana.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.