Film/TV

VIDEO: Jan Cvitkovič po nagrade prišel direktno iz porodnišnice

Portorož, 02. 10. 2011 16.25 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Teja Pelko
Komentarji
1

Lansko leto je bilo za filmarje očitno zelo plodno, saj so ustvarili kopico odličnih filmov in s tem žiriji povzročili kar precej preglavic pri izbiri najboljšega. Na koncu se je odločila za film Arheo, občinstvu pa je bil najbolj všeč film Kruha in iger.

Jan Cvitkovič bo 1. oktober ohranil v zelo lepem spominu.
Jan Cvitkovič bo 1. oktober ohranil v zelo lepem spominu. FOTO: Organizator
S podelitvijo nagrad se je končal letošnji, že 14. Festival slovenskega filma.
Prejemniki Vesen: - najboljši kratki film: Obisk v režiji Mihe Mazzinija - najboljši študentski film: Smeti v režiji Dominika Menceja - najboljši dokumentarni film: Aleksandrinke v režiji Metoda Pevca - najboljši animirani film: Last Minute v režiji in produkciji Špele Čadež - najboljši celovečerni film: Arheo v režiji Jana Cvitkoviča - najboljša režija: Jan Cvitkovič za celovečerni film Arheo - najboljši scenarij: Nejc Gazvoda za celovečerni igrani film Izlet. - najboljša glavna ženska vloga: Nina Rakovec za vlogo v filmu Izlet. - najboljša glavna moška vloga: Jure Henigman za vlogo v filmu Izlet. - najboljša stranska ženska vloga: Saša Pavček za vlogo v celovečernem igranem filmu Kruha in iger. - najboljša stranska moška vloga: Jonas Žnidaršič za vlogo v filmu Kruha in iger. - najboljša glasba: Rok Pezdirc in Urša Golob (glasbena skupina New Wave Syria) za ustvarjalni glasbeni prispevek k filmu Izlet. - najboljša montaža: Nejc Gazvoda in Janez Lapajne za film Izlet - najboljša scenografija: Duško Milavec za film Oči, a lahko jaz šofiram. - najboljša kostumografija: Katja Hrobat za prispevek k filmu Kruha in iger. - najboljši ton: Julij Zornik za film Oči, a lahko jaz šofiram - najboljša fotografija: Jure Černec za film Arheo - posebni dosežki: Martin Marion za glavno vlogo v filmu Stanje Šoka

Ta je letos postregel z rekordno bero filmov, saj so jih v samo treh dneh prikazali kar 67. Med njimi 17 celovečercev, osem srednjemetražnih filmov, 17 kratkih igranih in animiranih filmov ter 25 študentskih filmov, na sam festivalski razpis pa jih je prispelo kar 130.

"Osebno sem z letošnjim festivalom zelo zadovoljna, vzdušje je bilo enkratno, videli smo 53 super filmov, od tega sedem res enkratnih celovečercev. Strokovna žirija je imela letos zelo težko delo. Mislim, da so se odločili prav in se zahvaljujem vsem, ki so sodelovali pri festivalu. Na žalost si sama vseh filmov zaradi obilice drugega dela nisem uspela pogledati. So pa naši filmi povsem enakovredni tujim. Morda smo mi Slovenci malce bolj usmerjeni proti hollywoodskim filmom, je pa marsikateri naš film zlat," nam je povedala direktorica festivala Marija Marđonović in dodala, da bodo morali, v kolikor bo tudi naslednje leto prijavljenih tako število filmov, razmisliti o spremembi. Bodisi o podaljšanju festivalu ali večji selekciji filmov. Rekordno pa ni bilo samo število filmov, ampak tudi gledalcev. Glede na lansko leto se je namreč to po besedah direktorice podvojilo. "Dvorane so bile skoraj vse polne od študentskih predstav do kratkih filmov in celovečercev. Osebno sem zelo zadovoljna. Prepričana sem, da gremo v pravo smer in da bo drugo leto še bolje."

Da je imela žirija zelo težko delo, nam je potrdil tudi njen predsednik, komik in igralec Matjaž Javšnik. "Naloga je bila precej težka, saj smo si morali v zelo kratkem času pogledati 53 filmov. Zelo težko je pri takem številu ohranit fokus. Bilo je veliko dobrih filmov, nagrad pa premalo, da bi jih lahko vse, ki bi si to zaslužili, nagradil. Imel sem več favoritov, kot je bilo nagrajenih filmov, a ocenjevali smo na podlagi nekih pravil, ki v filmskem svetu obstajajo. Nagrade so dobili tisti filmi, ki upoštevajo filmske zakonitosti in govorijo čist filmski jezik," pravi Javšnik in dodaja, da je film subjektivna stvar. "Lahko ti je všeč ali pa ti ni, a to še ne pomeni, da je film slab. Problem slovenskega filma ni v ljudeh, ki so pred oz. za kamero, ampak v tistih, ki sedijo v pisarnah. Dokler naši avtorji ne bodo našli pravega in potrpežljivega sogovornika, bo slovenski film v težavah. Časi za film so zelo težki."

Andrej Košak z igralko Urško Hlebec (levo) in direktorico festivala Marijo Marđonović
Andrej Košak z igralko Urško Hlebec (levo) in direktorico festivala Marijo Marđonović FOTO: Organizator
Pred podelitvijo nagrad je svoj najnovejši izdelek Stanje šoka v nabito polnem Avditoriju predstavil Andrej Košak. Nanj je čakal sedem let. Z odzivom občinstva je bil zelo zadovoljen. 
Ostale nagrade: - nagrado žirije slovenskih kritikov in publicistov je prejel film IZLET v režiji Nejca Gazvode - nagrado občinstva je prejel film Kruha in iger v režiji Klemna Dvornika - Stopovo nagrado za igralske dosežke leta 2011 je prejela igralska trojica Jure Henigman, Nina Rakovec in Luka Cimprič za vloge v filmu IZLET - Kodakovo nagrado za najboljšo fotografijo je prejel Sven Pepeonik, direktor fotografije filma Lahko noč, gospodična - Kodakovo nagrado za najboljši študentski film je prejel film Veter v meni v režiji in po scenariju Borisa Bezića - nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo je prejel Ljubo Struna.

"Čeprav je bila asinhrona projekcija, hudič ima vedno mlade na festivalih, čeprav se to ne bi smelo dogajati, mislim, da so bile reakcije publike na pravem mestu in da so bili aplavzi zelo iskreni. To je najbolj pomembno. Mislim, da bo ta film publika zelo rada gledala. Mislim, da sem tudi tematiko dobro obdelal, da ni enoplastno. Imam tudi malo sreče, da ravno razpada kapitalizem, ko se v Sloveniji sprašujemo, kakšna napaka je bila ta naša tranzicija. Mislim, da prihaja film ob pravem času. V filmu je veliko aktualnih zadev in mislim, da bodo ljudje prepoznali, kje so naši problemi in kje so te vrednote, ki smo jih očitno izgubili, pa ne zaradi ljudi, ampak zaradi situacije, kakršna je. Jaz sem hotel na duhoviti način povedati eno resno temo. In mislim, da mi je uspelo. Sem zadovoljen. Tudi z igralsko ekipo – debitantom v celovečercu Martinom Marionom, Nikolo Kojo, Urško Hlebec in Aleksandro Balmazović. Resnično se jim zahvaljujem. Mislim, da je bil zelo težek film. Igrati komedijo in melodramo ni tako zelo enostavno. 10 novembra film starta po vseh slovenskih mestih," nam je povedal Košak, ki si je na festivalu ogledal tudi film Nejca Gazvode in bil nad njim navdušen. "Všeč mi je, da zdaj prihaja en val kritičnih filmov v žanru komedije. To je nekaj čisto novega v Sloveniji in mislim, da je to treba podpreti," nam je še povedal režiser in scenarist celovečerca, ki si je film ogledal s svojo mamo.

Vedno elegantni Demeter Bitenc s svojo spremljevalko Majdo Pintar
Vedno elegantni Demeter Bitenc s svojo spremljevalko Majdo Pintar FOTO: Organizator
Košakov film je navdušil tudi starosto slovenskega filma Demetra Bitenca. "Film je narejen zelo korektno in profesionalno. Tema je zanimiva. Po reakcijah publike se vidi, da bo imel veliko uspeha v kinematografih. Dobra stvar," je za naš portal povedal Demeter, ki glavni problem slovenskega filma vidi v premajhni produkciji in majhnem trgu: "Kakovost se dobi s kvantiteto, te pa pri nas ni." Igralca sta zelo zmotila tričetrtinska zamuda, ki so si jo privoščili organizatorji in pomanjkanje glamurja. "Festival je nekaj posebnega. Če denimo pogledate tuje festivale, kot so Benetke ali Cannes, boste videli veliko glamurja. Ta ni tam kar tako, ampak ima jasen pomen. S tem daš pomen svoji profesiji. Tega pri nas ni. Lahko bi vsaj na vabila napisali dress code. Ne bi se ga držali vsi, bi pa ga zagotovo kdo upošteval."

Znova je navdušil tudi arheolog, igralec, scenarist in režiser Jan Cvitkovič. Tokrat s filmom Arheo. "Ne vem točno, s čim sem prepričal žirijo. Sebe sem s tem, da sem končno naredil taki film, kot sem ga hotel narediti enkrat v življenju. Tu ni bilo nobenega blefa, nobene preračunljivosti. Mogoče je bilo to to, in to, da je film malce drugačen od večine filmov," nam je povedal dobitnik nagrade za najboljšo režijo in za najboljši celovečerni film, ki je na festival prišel direktno iz porodnišnice. Premiera filma bo 8. februarja v Ljubljani, potem pa ga bodo predvajali po kinodvoranah. "Kaj se bo z njim dogajalo v tujini, pa še ne vem točno. Bomo videli, se bomo prepustili."

Matjaž Javšnik meni, da problem slovenskega filma ni v ljudeh, ki so pred oz. za kamero, ampak v tistih, ki sedijo v pisarnah.
Matjaž Javšnik meni, da problem slovenskega filma ni v ljudeh, ki so pred oz. za kamero, ampak v tistih, ki sedijo v pisarnah. FOTO: Organizator
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Dzeki Hadzic
02. 10. 2011 19.15
To Cvitko svaka čast.