FOTO in VIDEO: Legendarni Pixies zaključili letošnji INmusic festival

Okoli 70 tisoč ljudi je obiskalo letiošnji 9. festival INmusic na "otoku hrvaške mladine" Jarunu, kjer je bilo (tudi) letos največ Britancev, okoli štiri tisoč ljudi pa je v času festivala bivalo tudi v kampu. Ta je bil na svojem otočku, z Jarunom pa je bil povezan s plastičnim montažnim mostom.

Tretji dan festivala so, po dokaj medlem nastopu The Black Keys, največjih napovedanih zvezdah te izdaje festivala, nastopili kultni Pixies, ki so po desetletju od začetka ponovnega delovanja letos postregli z novo ploščo Indie Cindy, ki, kot so nam zaupali v intervjuju, temelji na odločitvi za popolno neodvisnost. Ko jih je lani nepričakovano zapustila basistka Kim Deal, jo je nekaj časa nadomeščala Kim Shattuck, sedaj pa so menda zelo srečni, da so našli basistko argentinsko-ameriškega porekla Paz Lenchantin, ki je prej delovala v zasedbah Entrance, A Perfect Circle in Zwan.

Pixies tako igrajo nove pesmi z albuma Indie Cindy, večina njihovega repertoarja (zaigrali so kar 28 pesmi) pa je sestavljenega z njihovimi starimi uspešnicami, med katerimi ne manjkajo Debaser, Wave of Mutilation, Bone Machine,
Here Comes Your Man, La La Love You, Monkey Gone to Heaven, Gouge Away, Tame in seveda Where Is My Mind. Glasbena kondicija skoraj petdesetletnikov je pravzaprav izredna. Kitara Joeyja Santiaga zveni predirajoče kot vedno, bobnar David Lovering, ki se je svoj čas ukvarjal tudi s čarovniškimi triki in magijo, pa skupaj s Paz ustvarja potrebno udarno ritmnično podlago. Ali pa se za sprostitev odloči in zapoje svojo La La Love You. Black Francis in druščina so tako v velikem in dokaj ponižnem slogu (družno so se priklonili tako ob prihodu na oder kot tudi ob odhodu z njega) zaključili deveto izdajo festivala, ki trdno koraka ob boku večjih evropskih festivalov.

Prednost INmusica je pravzaprav njegova majhnost, saj je z nekaj prizorišči (glavnim odrom, World in Hidden stageom) in kopico dodatnih dejavnosti popolnoma obvladljiv. Tretji dan je bil sicer v znamenju dežja, kar je tiste, ki so morda želeli priti samo za en dan, odvrnilo od obiska, a se pri glavnih nastopih (Pixies in MGMT) ni poznal upad obiskovalcev.

MGMT so v prve vrste privabili precej mladih, ki pa so se še vedno najbolje odzvali na njihove največje hite tipa Time To Pretend in Kids precej manj pa na nežne in zasanjane baladne skladbe z lanskega istoimenskega tretjega albuma. Andrew VanWyngarden in Ben Goldwasser tako z vsakim albumom ponudita nekaj novega ali vsaj drugačnega, zdi pa se, da jima bolj kot festivalsko okolje ustrezajo dvoranski ali klubski koncerti.

Potem ko je vodilni hrvaški glasbeni portal nastop N'Toka kritično označil za "nepotrebnega,'' sta tretji dan slovenske barve predstavljali dve zasedbi – alter "nažigaški" The Canyon Observer in atmosferični Your Gay Thoughts - obe na "skritem" odru, ki pa ju je spremljalo občutno manj poslušalcev kot dan poprej N'Toka, ki so ga prišli podpret številni Slovenci. Glavni oder je zavzel tudi legendarni Vlada Divljan z Ljetnim kino big bandom, World stage pa je ponudil še zanimivo kolumbijsko zasedbo Bomba Estereo in udarni hamburški plesni dvojec Digitalism, s katerim so zaplesali številni navdušenci nad elektronsko plesno glasbo.

Dodatni program je ponudil tudi priljubljeni Dukes Box, ki je nekakšna majhna prikolica, v kateri bend igra poznane hite različnih žanrov, nekateri so uživali v čudežih Šume Striborove, drugi v predstavah INteatra, ponudili pa so tudi filme kINo Motovuna, predahniti je bilo mogoče pod šotorom Nargila Chill Out ali obiskati Solarni bar.

Novost so bile kartice za brezgotovinsko plačevanje, sicer pa večine obiskovalcev blato in dež nista prav nič motila, saj so mnogi prišli pripravljeni, obuti v škornje ali japonke, nekateri pa so se zabavali bosi. Vse skupaj je tako minilo v znamenju dobre glasbe, zabave in rajanja po blatu, kar je tudi osnovni namen tovrstnih festivalov, občinstvo pa vedno poskrbi, da se ima kar najbolje. Zagotovo bo potrebno še precej, da se približajo nekaterim tujim festivalom z večdesetletno tradicijo, tudi v organizacijskem smislu. So pa organizatorji na pravi poti in so že začeli razmišljati o deseti izdaji festivala, ki bo prihodnje leto, za katerega se že šušlja, da naj bi bil nekaj posebnega.

Utrinki s tretjega dne festivala v fotogalerijah in videu!