Festival kratkega filma FeKK: 'Zdaj vsi govorijo o start up-ih. In tudi to je neke vrste start-up'

Od 22. do 27. avgusta se bo v Ljubljani odvil Festival kratkega filma FeKK. Z majhnim proračunom, a veliko energije ga drugo leto zapored pripravlja mlada ekipa. Seme zanj pa je bilo zasejano pred tremi, ko so se štirje pobudniki spoznali med organizacijo K3 festivala. "To je bil festival kratkega filma, ki se je dogajal v Sloveniji, Avstriji in Italiji," pravi Bojana Bregar. "Glede na to, da nam niso dali skoraj nič denarja in smo ga vseeno uspeli organizirati, smo si dejali, zakaj ne bi festivala naredili še sami."

Naslednje leto so na noge s 3000 evri, ki so jih izprosili pri sponzorjih, postavili FeKK. Festival z dvema tekmovalnima programoma. Enim za kratke filme iz Slovenije, drugim za ostale republike nekdanje Jugoslavije. Za tak koncept so se odločili, ker so tako postali edini festival, ki se osredotoča na avtorje te regije. "Lansko leto smo ga naredili skoraj čisto brez denarja. Letos prvič delamo s proračunom, ki ga je podprl Slovenski filmski center. Ampak je še vedno zelo zelo majhen. Kljub temu smo si že zaradi tega in pa ker smo si v dveh letih nabrali nekaj izkušenj, zaželeli še veliko bolj ambiciozen program." Neža Grum, tudi ena izmed štirih ustanoviteljev, doda: "Mogoče smo si s tem zakomplicirali življenja, ampak upajmo, da bo tudi odziv primeren."

Kar nekaj nagrajencev

Med slovenskimi avtorji, ki jih bo mogoče brezplačno videti v Kinoteki in na muzejski ploščadi Metelkova, sicer razen Sonje Prosenc in Jana Cvitkoviča ni širše znanih imen. "To so le še avtorji v nastajanju." Kar nekaj na uglednih festivalih že uspešnih pa prihaja iz drugih delov jugoslovanskega območja. Nov film bo predstavil Dane Komljen, Bosanec, ki je doštudiral v Beogradu, in bil že nagrajen v Cannesu ter nominiran za nagrado Evropske filmske akademije. Zelo hvaljena je Zvijerka Hrvatice Daine O. Pusić, komedija in grozljivka o 100-letnici in njeni 75-letni hčerki. Hrvaški Zvir Miroslava Sikavice je dobil posebno priznanje v Cannesu, Biserna obala Črnogorca Dušana Kasalice je bila lani najboljši kratki film sarajevskega festivala.

Med slovensko bero Neža in Bojana izpostavljata gejevsko ljubezensko zgodbo režiserke Urše Kastelic. "Posneta je na način, ki ga pri nas še nisem videla," razlaga Bojana. "Je lep primer obvladovanja umetnosti kratkega filma. Da z minimalnimi sredstvi in minimalno zgodbo narediš velik efekt." Svež pristop ima, meni Neža. "Zgodba, čeprav dokaj preprosta, drži. Hkrati ima takšne seksi momente, ki niso običajni za slovenski film."  Predvajan bo tudi polurni film Svitanje Tine Ščavničar, ki mu je Združenje snemalcev letos podelilo nagrado za fotografijo. Slovenka, ki je kot Komljen doštudirala na beograjski akademiji, raziskuje iskanje svojega prostora v ljubezenskem odnosu. 

Beneški obisk

Gostili bodo tudi selektorja beneškega festivala; ogledati si bo mogoče izbor njegovih najljubših kratkih filmov. Eno mojih prvih vprašanj je, kako jim ga je uspelo pritegniti. "To je pa rezultat tega, da se trudimo obiskovati druge festivale," se smeji Bojana. "Mi smo sicer mlad festival, ampak so nas vseeno opazili, ker ljudje hitro spoznajo, ali si resen in te potem tudi resno jemljejo. Bili smo na enem pomembnejših festivalov za kratek film Clermont-Ferrand. Ljudje, ki nas poznajo tudi prek drugih festivalov, so se z njim dogovorili, da nas spozna. Njemu je bilo všeč, kako smo zastavili FeKK, dobro smo se razumeli. In je potem na čisto osebni ravni prišlo do tega, da nam je ponudil, da naredi tak program."

Z malo denarja je mogoče do dobrega programa samo z zagnanostjo. V spremljevalnem delu bodo tako tudi trije sklopi dosedanjih kratkometražnih nominirancev za prestižno Evropsko filmsko nagrado ter dve retrospektivi. Španca Cheme Garcie Ibarre, znanega po bolj odbitih in zabavnih  stvaritvah, ter Italijana Yurija Ancaranija, ki dela bolj eksperimentalne in poetične dokumentarce. "Z njim bomo otvorili festival. Mislim pa, da ne bo naš gost," je žal Bojani.

Kar bi lahko rekli tudi za FeKK. "Zanašamo se na ljudi, ki delajo zastonj. Potem pa nekdo pozna še nekoga, ki lahko fotografira, drug pozna drugega, ki lahko pomaga," pripoveduje Bojana. Ne gre pa samo za to, da bi mladi radi počeli le tisto, kar jih veseli. "Ni stvar v tem, da vsi stereotipno končamo kot zapiti umetniki. Malo moraš imeti poslovne žilice. Ti vsebino, ki te zanima, priključiš nečemu, kar ima smisel razvijati. Ugotovili smo, kaj manjka in to začeli razvijati."  Zato festival primerja s start up-om.

Pisanje scenarija kot poklic

Da bi pomagali slovenskim filmarjem, so se odločili organizirati tudi delavnico pisanja scenarija. Povabili so enega najbolj uveljavljenih strokovnjakov Christiana Routha. Ker je pripeljati takšnega človeka precejšen zalogaj, pa glavni pobudnik delavnice Marko Kumer Murč poudarja, da bi, če ne bi naleteli na razumevajoča ušesa Centra ustvarjalna Evropa, ki deluje v okviru Motovile, že bankrotirali. Nekaj let že velja, da so ena največjih težav slovenskega filma slabi scenariji. A zaradi pomanjkanja denarja in ujetosti v sistem, v katerem poklic scenarista ne obstaja, se zdi, da slovenski film ne more iz začaranega kroga. "Če bi lahko scenaristi delali samo scenarije tako kot tudi montažerji samo montirajo, bi normalno postajali vse boljši. Tako pa imamo režiserje, ki smo jih naučili, da dobro režirajo. V scenariste pa ne vlagamo. Imajo malo priložnosti za učenje in napredovanje." Po znanje morajo v tujino. "Kjer pa so takšne delavnice zelo drage, medtem ko bo tukaj zastonj," doda Katja. "Ker smo že dobili prijave, vidimo, kako resno se lotevajo ljudje pisanja, ampak, ker pri nas ni takšnih delavnic, težko napredujejo. Ne more si vsak privoščiti odhoda v tujino."

Med Slovenci, ki so, da bi študirali scenaristiko, odšli na tuje, je Martin Horvat, ki bo prav tako delil znanje z udeleženci delavnice. Dokončal je prestižni American Film Institute, živi v Los Angelesu, še več – njegov film je ravno nominiran za študentskega oskarja, kar je velik uspeh. To je lepo videti, se strinjajo organizatorji festivala. Slovensko filmsko sceno dobro poznajo, zato vedo, da mu je uspelo s trdim delom in veliko odrekanja. In tudi oni kljub trenutno ne ravno najprijaznejšim okoliščinam vztrajajo."Čar je v tem, da delaš festival od začetka in vidiš, kako iz majhnega nekaj zraste," pove Bojana. "In lahko mu daš svoj karakter. Če bi dobil v organizacijo Festival slovenskega filma, bi mu težko vdahnil nekaj čisto novega. Potem pa še vidiš, koliko tistih, ki pridejo pogledat kratke filme, spozna, kako posebni so. Kratek film si lahko privošči več, ker ni komercialen. V resnici se ne bo nikoli prodajal. Tako da, če imaš rad film, se lahko tu igraš." V modernem svetu, kjer zaradi preobilja zanimivih dražljajev vse več ljudi vse težje obdrži koncentracijo, pa je v resnici za marsikoga kratek film morda tudi ravno prav "dolg."