Bar (2017; režija: Alex de la Iglesia)
Ko prelepa Elena (Blanca Suárez) vstopi v lokalni bar v Madridu, se znajde v svetu pisanih likov, saj vkoraka v vznemirljivo in klavstrofobično pustolovščino. Ko namreč eden od rednih gostov zapusti lokal, ga takoj, ko stopi na ulico, nekdo ustreli v glavo, da umre, ko pa mu nekdo drug hoče pomagati, ga takj doleti enaka usoda. Prestrašeni gostje lokala pa se morajo soočiti z dejstvom, da zunaj na ulici ni prav nikogar, vsi so se razbežali. Gre za teoristični napad, kdo pravzaprav mori, je možno, da je to kdo izmed gostov bara? A to še zdaleč ni konec, to je šele začetek!
Mario Casas, ki je lani nastopil v izvrstnem trilerju Nevidni gost, je tokrat odličen v nekoliko hektični vlogi nervoznega Nacha, ki pa si globoko navznoter želi biti ljubljen, tako kot like Suárezove, ki že na videz deluje kot lepša sestra dvojčica Kelly Brook, ki pa za povrhu zna igrati.
Še ena odbita filmska stvaritev mojstra španskega žanrskega filma Álexa de la Iglesie kot je pri njem že v navadi ponudja zvrhano mero črnega humorja. Režiser je v preteklosti ponudil take "odštekancije" kot so Dan zveri, Operacija mutant, lani smo lahko na Liffu videli njegovo komedijo zmešnjav na temo snemanje novoletne oddaje v Moja divja noč. Zagotovo tudi tokrat nihče ne bo razočaran, če si bo privoščil njegovo novo minimalistično mojstrovino Bar, ki vrže tudi kost na temo terorizma, zombijev v sodobnem svetu in predpostavko, da moramo vsakič sproti pomisliti na kateri strani se pravzaprav nahajamo sami. Dobro je namreč razdelal grozljivo dejstvo, ki je nekakšna rak rana moderne družbe, in sicer, predpostavko, da če vsak lahko reši sebe, da nas drugi nič več ne zanimajo ...
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.