27. Liffe: Danski otok Dr. Moreauja v bizarni, a zabavni groteski

Ob branju opisov filmske zgodbe "Možje in kokoši", bi se marsikdo popraskal po glavi in podvomil, ali je to film vreden ogleda. Zgodba je res malce posebna, a film deluje in v tej "odbiti" in precej bizarni komediji oziroma drami je režiser Anders Thomas Jensen ustvaril in dal zadihati posebnim likom, ki pa so tako originalni v svojem delovanju in razmišljanju in tako prvinski, da so bizarno-groteskno-smešni, pa čeprav to sploh ni njihov namen.

Brata Gabriel (David Dencik) in Elias (Mads Mikkelsen) si ne bi mogla biti bolj različna. Prvi je zadrt univerzitetni profesor, drugega zanimajo le ženske in nezapletene reči in nimata prav veliko skupnih točk. Prvi je razgledan in izobražen, drugi pa sila preprost in razmišlja le, kako (precej neuspešno) dobiti žensko v posteljo. Po očetovi smrti brata presenečena ugotovita, da moški, s katerim sta odraščala, ni bil njun biološki oče in odločita se poiskati pravega očeta. Najdeta ga na samotnem otoku Ork (število prebivalcev: 42), a prvo srečanje z njuno novo družino in tremi zelo posebnimi brati ni takšno, kot sta si ga predstavljala. Nasploh so tamkajšnji prebivalci malce čudni, pravzaprav skoraj tako kot onadva.

Želita priti resnici do dna in spoznati pravega očeta, a stvari se malce zapletejo in iskanje družinskih korenin je sila zavito, zapleteno in skrivnostno. Elias se hitro dobro znajde v okviru nove družine, malo manj pa Gabriel, ki najbolj "vrta" in išče odgovore.  Čudaška brata na koncu spoznata tragikomično resnico o sebi in svojih koreninah, ki je precej šokantna....

Za Andersa Thomasa Jensena je to četrti celovečerni film v vlogi režiserja, napisal pa je celo kopico scenarijev, iz katerih so nastali izvrstni filmi (recimo tudi: In China They Eat Dogs, Brothers, After the Wedding). "Možje in kokoši" je nastal lani in tudi v tem, tako kot v preostalih treh, nastopata njegova "hišna" igralca, Mads Mikkelsen (skorajda vizualno neprepoznaven, a izvrsten v vlogi) in Nikolaj Lie Kaas (v vlogi Gregorja).

Režiser je na platno res postavil "odbito" zgodbo, ki pa je večji del zelo zabavna, a tudi dramatična in ponuja tehten premislek. O filmu je dejal: "Običajno snemam filme, v katerih zajamem vse zvrsti. Vsakič se moram prepričati, ali bom lahko spajal burkaški humor z grozljivko, dramo in komedijo. Najti pravo ravnovesje je ključnega pomena. Paradoksno je, da sem ideje filma Možje in kokoši prevzel od svojih otrok, ko sem jih opazoval pri igri, in ugotovil, kako krhka je naša civilizacija. Kot družina, kot družba na splošno moramo delovati na številnih ravneh, da vse pravilno poteka. Nekega dne sem pomislil, kakšne bi bile posledice, če bi otrokom dovolil, da za približno deset let odidejo živet na samotni otok popolnoma sami? Od tu je prišla izvirna iskrica zgodbe."