Mohamed Diab se je v filmu "Spopad" lotil občutljive in še vedno zelo aktualne teme o političnem "vrenju" v Egiptu. Vendar se 38-letni režiser spretno izogne pasti ocenjevanja, kdo ima prav, oziroma kdo je na "pravi strani" in raje pusti, da govorijo dejanja, besede in obnašanje ujetnikov ob odzivih na ekstremne in stresne situacije v utesnjeni celici na štirih kolesih (vojaški marici z rešetkami).
Dogajanje napete naturalistične, tudi čustvene in psihološke drame, je Diab umestil v kairsko poletje leta 2013. Dve leti po revoluciji in odstavitvi predsednika Muhammada Mursija je nasilno oblast prevzela vojska in v času demonstracij, upora in bojev med provojaškimi silami in člani Muslimanske bratovščine (MB) se omenjeno vozilo, polno aretiranih posameznikov, prebija skozi nasilne ulične demonstracije. Cilj "ekspedicije" je zapor, a težava je, da so vsi zapori polni do vrha, poleg tega se v mestu stalno odvijajo oboroženi spopadi. Nasilje na ulicah Kaira in boj za preživetje, saj vsi želijo živi zapustiti to "krsto" na štirih kolesih, sta glavni gonili filmske zgodbe.
Nad filmom je bil navdušen tudi oskarjevec Tom Hanks, ki je Diabu napisal navdušeno pismo, v katerem mu je čestital, tako kot filmski in igralski zasedbi, med drugim je zapisal tudi: "Film bo razsvetlil mnoge, občinstvo bo videlo, da je človeškost krhka skupnost in v tem smo vsi skupaj." Na twitterju pa je še dodal, da je to "film, ki ga nujno morate videti."
Režiser je med drugim dejal: "Film prikazuje dogodke po odstavitvi predsednika Mursija, demonstracije, zaradi katerih je Kairo vzbrstel v plamenih, in posledične smrtne žrtve. Vendar je besede treba skrbno izbirati, saj je danes položaj v Egiptu resnično črno-bel. Na primer, če za opis Mursijeve odstavitve s položaja uporabite besedo 'državni prevrat', vaša izbira nakazuje, da ste na strani Muslimanske bratovščine; če jo opišete kot 'revolucijo', bi vas izraz označil za pristaša vojske. Želim, da ljudje moj film gledajo brez nenehnega spraševanja, na kateri strani sem. Ne gre za politični film, govori bolj o človeškem kot o političnem vidiku."
Režiserju je resnično uspelo potisniti politiko na rob in se je raje posvetil človeškim usodam in odnosom. Videli smo že kopico filmov, ki se "odvrtijo" v enem prostoru (na lanskem Liffu je bil recimo nekaj podobnega, a žanrsko povsem drugačnega, Taxi iranskega režiserja Jafarja Panahija). Tudi "Spopad" je takšen, celotno dogajanje se odvije med štirimi stenami tega zapora na kolesih. V kombiju so zbrani posamezniki različnih verskih in političnih prepričanj (demonstranti, novinarja, vojak, tričlanska družina, dedek s hčerko, itd).
Politični boj za oblast v Egiptu je bil krvav, veliko ljudi je izgubilo življenje, kar je nazorno prikazano v filmu. Režiser je izjemno dobro poustvaril vzdušje in tenzije, ki potekajo v tem omejenem prostoru nekaj kvadratnih metrov, vendar gledalec občutka utesnjenosti ne dobi zaradi notranjosti celice, temveč zaradi dogajanja onkraj njenih sten. Vse skupaj je izjemno posneto, pa tudi igralska zasedba je tako prepričljiva, da se gledalec poistoveti z njimi in njihovim težkim položajem. Režiserju uspe tudi z dobro mero črnega humorja v skorajda že grotesknih situacijah omehčati napetost, ki pa jo hitro "preseka" kruta realnost.
Film je bil prikazan na letošnjem festivalu v Cannesu v sekciji Poseben pogled, je pa tudi med kandidati za tujejezičnega oskarja za leto 2016.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.