25. Liffe: Binocheva v spopadu generacij in ljubezen kot popolni zločin

Oblaki nad Sils Mario (Francija, Švica, Nemčija, 2014; režija: Olivier Assayas)

Maria Enders (Juliette Binoche) ima uspešno igralsko kariero, sedaj pa razmišlja, če bi sprejela vlogo v novi različici predstave, s katero je zaslovela pred dvajsetimi leti. Vmes umre avtor izvirne predstave, mladi režiser pa jo prepričuje, naj sprejme starejšo verzijo prvotne vloge. Prej je igrala mlado Sigrid, ki svojo šefinjo počasi a vztrajno privede do samomora. Zdaj pa je pred nalogo, da se mora vživeti v prav to vlogo starejše ženske, kar jo malce odbija in straši, a hkrati zanima. Z asistentko Valerie se zato odpravita v kraj Sils Maria v švicarskih Alpah, kjer se ima namen pripraviti na vlogo. Sigrid bo sedaj igrala mlada hollywoodska igralka, Maria pa se tako znajde pred neprijetnim dejstvom, da se bo morala soočiti z mlajšim odsevom same sebe.

Abrahamovka Juliette Binoche, ki v filmu brez težav izgra desetletje mlajšo igralko, ima karizmo, ki sleherni film naredi gledljiv. A ne na prvo žogo, temveč ponuja poleg čutnosti neko globino, da jo lahko sprejmemo tako v kultni trilogiji Kieslowskega, v filmih Hanekeja, Kiarostamija ali Cronenberga, ali pač kot partnerico Johnnyja Deppa ali Ralpha Fiennesa. Njena prefinjenost, četudi njen zaobljeni obraz morda koga spomni na francosko gospodinjo, se zrcali skozi njene vloge, ki jih več ali manj skrbno izbira. In očitno je dilemo Marie v filmu brez težav poosebila, saj se najbrž tudi sama srečuje s podobnimi pomisleki. Binocheva jo zato odigra z izdatnim igralskim žarom, v vlogi asistentke pa se je solidno znašla Kristen Stewart, ki se je očitno otresla fame Somraka in tokrat postregla s svojim "briga me" odnosom. Za povrhu pa še 17-letna Chloë Grace Moretz kot mlada povzpetniška igralka Jo-Ann Ellis.

Ljubezen je popolni zločin (Francija, Švica, 2013; režija: Arnaud & Jean-Marie Larrieu)

Ljubezen in strast kot nekaj, kaj je v resničnosti sploh ne obstaja ali samo v okrnjeni obliki? Mathieu Amalric je odličen v vlogi predavatelja kreativnega pisanja na univerzi in hkrati ženskarja, ki se mu študentke ponujajo kar same. Zato je razpet med profesionalnim odnosom do svojega dela in dejstvom, da je pregreha praktično na vsakem koraku. Po eni od posebej strastnih epizod izgine njegova študentka Barbara, zato policija sproži preiskavo. Ko ga na delovno mesto pride obiskat njena mačeha, visokoraslo užaloščeno dekle, se zdi, da se bo zgodilo neizogibno. Marc se tako z njo zaplete v strastno razmerje, ki je nekaj povsem drugega, kot je bil vajen doslej. Prepričan je, da je našel ljubezen svojega življenja. Vmes pa se zadeve še bolj zapletejo, klobčič pa se nato počasi začne razpletati, stvari pa se izkažejo za nekaj povsem drugega od pričakovanega.

Neverjetno kratkočasen in zapeljiv, čeprav dveurni film, postreže z vrtincem nepričakovanih dogodkov in neslutenih strasti. Film nas postavlja pred postavko, kjer se lahko po Tavčarjevsko vprašamo, ali nam je ljubezen res vsem v pogubo? Ljubezen, ali morda v tem primeru strast, sta vzgiba, ki lahko človeku zameglita razsodnost, vedno pa ostane senca dvoma in krivde za storjena dejanja. Želja in strast sta eno, a vedno pride do streznitve, ko v prvi plan udari resničnost, ki pa ji ne more nihče uiti. A kaj, ko so lovke prepovedanega tako vabljive, da človek morda nehote pozabi na vse, kar je prav, kar je dovoljeno in kar je moralno sprejemljivo? Film nas popelje na območje prepovedanega, družbeno nesprejemljivega in ko se zdi, da jo bo junak odnesel, kot si je najbolj želel in kot bi mu marsikdo privoščil, se zbudi v kruto resnico, ki se ji je z zapeljivimi odkloni ves čas tako vztrajno izmikal.