23. Liffe najstniško ekscesen in festivalsko preverjen

23. mednarodni filmski festival Liffe, ki bo potekal med 7. in 18. novembrom, v sekciji Perspektive združuje uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev, ki se poteguje za nagrado vodomec. V njej velja izpostaviti film Mlada noč, ki je češko-slovenska koprodukcija na Češkem izšolanega slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki govori o težavah odraščanja dveh 12-letnikov. Eden najbolj razvpitih in hkrati eksplicitnih filmov na letošnjem 23. Liffu bo brez dvoma Klip srbske režiserke Maje Miloš, ki je prejel glavno nagrado na rotterdamskem festivalu. Prikazuje življenje 16-letne Jasne, ki ima na smrt bolnega očeta, a je to ne gane, saj prijateljuje s sošolcem, s katerim se neprestano snemata med seksom. In čeprav se zdi, da se mlada Srbija ugreza v socialnih problemih, ki jih utaplja v seksu, drogah, glasbi in najnovejših digitalnih tehnologijah, Jasna, besna na ves svet, najde ljubezen in nežnost v precej surovem okolju. Prav tako se z občutljivo tematiko ukvarja film Tihožitje avstrijskega režiserja Sebastiana Meiseja, ki se dotika pedofilije.

Med Predpremierami nas na Liffu čakajo novi filmi preverjenih avtorjev, kot so Ken Loach (Angelski delež), Cristian Mungiu (Daleč za griči), Paul Thomas Anderson (Gospodar), Michael Haneke (Ljubezen), Ben Affleck (Misija Argo), Matteo Garrone (Resničnost). Posebej v tej sekciji velja omeniti slovenski dokumentarec Jaz sem Janez Janša, ki je svoj delež kontroverznosti doživel že pred časom, zaradi uporabljenih odlomkov gejevskega seksa. Kevin Macdonald se predstavlja z dveinpolurnim posvetilom velikanu reggaeja Bobu Marleyju z dokumentarcem Marley, popularno Kristen Stewart pa bomo lahko gledali v filmu Na cesti, posnetem po kultnem romanu Jacka Kerouaca.

Kralji in kraljice je ustaljena sekcija, ki predstavlja dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma. Med njimi velja omeniti prvi del trilogije z naslovom Paradiž Ulricha Seidla, ki se imenuje Ljubezen, obravnava pa tematiko seks turizma, ko se priletne Evropejke podajajo v Afriko, kjer kot "sugar mame" prežijo na mlade temnopolte fante, ki so praktično njihovi spolni sužnji. Rachel Weisz se predstavlja v filmu Terencea Daviesa V vrtincu strasti, v katerem se zaplete v samouničevalno razmerje z britanskim vojnim pilotom. Potem sta tu še turški Zapiski iz podtalja, po romanu Dostojevskega ter južnokorejski V tuji deželi Hong Sang-sooja, filmski triptih z izvrstno Isabelle Huppert v glavni vlogi.

Panorama svetovnega filma ponuja festivalske favorite s petih celin, med katerimi sta tudi kontroverzni hrvaški film Ljudožerec vegetarijanec Branka Schmidta ter Otroci Sarajeva, ki je bosansko-nemško-francoska koprodukcija režiserke Aide Begić.

Ekstravaganca, ki prinaša raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine, letos ponuja Filipine (MondoManila), Indonezijo (Racija) ter po lanski Gumi Quentina Dupieuxa letos Narobe svet, spet v njegovi režiji. Posebno omembo si zasluži tudo Vstaja kubanskih zombijev, ki ponuja nekoliko drugačen pogled na enega od klasičnih žanrov med grozljivkami.

Retrospektiva je letos posvečena zgodovini "filma ceste" oz.  t. i. "road movieju", filmom, ki neskončno cesto oziroma potovanje jemljejo kot metaforo za duhovno očiščenje ali iniciacijsko dejanje. Zvrstili se bodo klasiki Avto smrti (1971), Čudovito dekle (1986) z Melanie Griffith, kultni Goli v sedlu (1969) z Dennisom Hopperjem, Petrom Fondo in Jackom Nicholsonom, Peščeni grad (1962) Boštjana Hladnika, V teku časa (1976) Wima Wendersa, Zgodilo se je neke noči (1934) Franka Capre, Živijo ponoči (1949) Nicholasa Raya in tako naprej.

V avtorski retrospektivi so se letos posvetili dvema avtorjema, in sicer francoskemu režiserju Leosu Caraxu ter italijanskemu cineastu Matteu Garroneju, ki je postal znan po filmski priredbi Savianove Gomore, v retrospektivi pa se bo moč prepričati, da je njegov opus precej obširnejši kot morda kdo misli na prvi pogled. Garrone se sicer v predpremierah predstavlja z najnovejšim filmom Resničnost, za katerega je v Cannesu prejel veliko nagrado žirije.

Že četrto leto bo na ogled tudi Kinobalon, ki je samostojen sklop za gledalce od 7. do 14. leta, Kino-integral je sekcija, namenjena pregledu eksperimentalnega filma, Svet na kratko pa je tekmovalni program, v katerem se bo za nagrado potegovalo trinajst kratkih filmov. Spremljevalni program bo ponudil številne pogovore s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci, okrogle mize, seminarje in razstave.

Med nagradami bodo podelili vodomca, in sicer režiserju najboljšega filma iz Perspektiv po izbiri mednarodne žirije, zmaja, ki je nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še ni bil odkupljen za Slovenijo, nagrado FIPRESCI bo podelila mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev ter nagrado za najboljši kratki film.